Njena pisma

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Pokop Helena
(Objavljenje nezbrane pesmi)
Ivan Cankar
Njena pisma
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


"Oh, Amor, kaj sem ti storil,
da me sovražiš tako?
O sladkem, sanjavem večeru
zakaj si pokazal mi njo?

Zakaj najostrejšo puščico
izbral si za moje srcé,
da tečejo solze iz njega,
krvave, pekoče solzé?

Kaj ni še izteklo zadosti
iz srca krvavih solzá?
Oj, Amor, ozdravi mi rano,
če se še ozdraviti da!"

Sočutno tedaj nasmehlja se
mogočni krilati car:
"O, da bi to vedel, verjemi,
ne streljal bi nate nikdar.

Zdravilo je čisto domače
in tud preveč ne boli;
potrpi, če morda priteče
s puščico par kaplijic krvi."

Pred mano brezkončna praznota,
tišina, temà naokrog,
za mano pa v sončni svetlobi
smehlja se veseli bog.

"Postoj še trenutek, oj Amor!...
Še eno, le eno željó:
nazaj jo zabodi puščico
globoko v to srce bolnó!"