Nisi sam, nisi (pesem)
| ← Kakor dragulj | Nisi sam, nisi Nisi sam, nisi Vanja Strle |
| |||||||||||||
Nisi sam, nisi.
Še vedno sem tu.
V šelestečih travah
prebiram nenehno
slutnjo tega, kar je
in česar bi se želela
spominjati iz prihodnosti.
Vonj po otavi
in ti na rdečem mesecu,
kamor me vabijo
zvoki tvoje kitare.
Se spominjaš
tistega jutra,
ko si mi začel podarjati
nešteto cest?
Sanjala sem o tvojih očeh
in se iskala v njih,
ti pa si mi podarjal ceste
in jih polagal v moja usta,
polna sonca
in valujočih brez.
Še vedno sem tu.
Veter, sanja,
oblak, nasedel na gori,
s kopico zvezd v laseh
in vdanostjo zemlje.
In vonj po otavi
in ti na rdečem mesecu,
kamor me vabijo
zvoki tvoje kitare
in, ne da bi vedel,
prihajajo k meni
kot svet tisočerih vrat.
Noči, ko si se nagibal vame,
so bile svetle od ognjev
in med nama ni bilo
razvidnih pokrajin;
vse en sam pljusk brezčasja
v nežnih nočeh iz rose.
Šumele so reke,
trepetali so kriki kresnic,
dvigajoči se iz moje kože…
… ko si se nagibal vame…
Nisi sam, nisi.
Še vedno sem tu.
V prepišni uti brez časa
prebiram nenehno
slutnjo tega, kar je
in česar bi se želela
spominjati iz prihodnosti.
Vonj po otavi
in ti na rdečem mesecu,
kamor me vabijo
zvoki tvoje kitare.
In ti, se spominjaš
nenavadne rože,
ki si mi jo podaril?
In, še vem, kako si se
nenadoma obrnil k meni,
potopljen v stvari
z obrisi tvojih ramen.
Davna glasba
in vonj po otavi.
Ti na rdečem mesecu,
kamor me vabijo
zvoki tvoje kitare
in, ne da bi vedel,
prihajajo k meni
kot slutnja tega,
kar je
in česar bi se želela
spominjati iz prihodnosti.
Tenje nečesa.
Tenja.
Misel, združena
s svojo odsotnostjo,
senca
v svetlobi vod,
s hišo brez sten,
pradavna glasba.
Nisi sam, nisi.
Še vedno sem tu
in ti na rdečem mesecu.
Ne odhajam nikamor…
Ne odhajam…
…in ti,
ti na rdečem mesecu…
Sanjam o tvojih očeh
in se iščem v njih,
ti pa mi podarjaš ceste
in jih polagaš v moja usta,
polna sonca
in valujočih brez…
Še vedno sem tu…
Krik kitare…
Stopnice vodijo tja,
kjer se križajo
vetrovi
zarje in severa
in kjer kitara
poje ljubezen.
Nisi sam, nisi.
Še vedno sem tu
in ti na rdečem mesecu. </poem>