Nikar ne slači suknje, predno greš spat!

Nikar ne slači suknje, predno greš spat!

Izdano:	Primorski list 28. februar 1895 (3/6), 30
Viri:	dLib 2
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Neki oče je imel več sinov. Nadlegovali so ga vedno, da bi odstopil vsakemu svoj del premoženja. Obetali so mu, da ga preskerbe z vsem, karkoli bo hotel. Oče pa si je mislil modro: »Nikar ne slači suknje, predno greš spat.«

Nad njegovim oknom bilo je lastovičje gnezdo, iz katerega je pregnal lastovke hudoben vrabec. Ko so imeli vrabci mlade, vzel je oče gnezdo ter je utaknil v kletko. To je postavil s prva na odprto okno, potem pa v svojo sobo. Stara sta neutrudno in zvesto pitala svoje mladiče. Ko so pa znali vže sami jesti, vjel je kmet še stara dva ter ju zaprl v kletko. Mladiče pa je spustil po sobi ter jim natrosil zrnja, kar so ga hoteli; starima ni dal pa ničesar. Mladiči so se gostili in mastili, stara sta pa stradala; nikdo se ju ni spomnil. Drugega jutra vtaknil je kruha in sira mej kletkine žice (drat), da bi stara jedla; mladiče pa je pustil brez jela. A kaj so napravili? – Planili so na kletko in pobrali starima ves živež, da, celo pikali in kljuvali so ju. Ob tej priliki dejal je oče sinovom: »Ali ste videli, kaj znajo vrabci? Morebiti bi znali tudi vi kaj takega. Zato pa ne slečem suknje, dokler ne pojdem spat.«

In obdržal je premoženje do smrti. Na svetu so dobri in slabi otroci, zatorej bodite previdni očetje! Previdnost je boljša nego lonec medu.