Nezadovoljnik

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Nezadovoljnik
Jožef Virk
Viri: Slovenske večernice, »Izdala družba Sv. Mohora«, Celovec (4. zvezek), 1861: dLib
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


1.
Po svetu sem brusil

Že dolgo pete,
Veliko sem skusil
V življenju, se vé:
 Sem šel po deželi,
Po mestih okrog,
Dobil sem po čeli
Že marsikak rog.

2.
Prišel sem do kmeta,

Ki bil je ovčar,
In prosim očeta:
Pri vas bom ovčar;
Sem služil črez pleče
 Veliko klobas,
Tud bič je goreče
Prepevai na glas.

3.
V terg pojdem od kmeta

Pri sebi sem djal, —
Mi srečo obeta
Od glave do tal;
Al tam so zijali,
Me pitali: trep?
Na osla me djali,
In dali pod rep.

4.
Zdaj grem pa na ceste,

Kočjažil bom tam.
Rad vozim neveste,
In piti ga znam: Alj kaj, da sirota
Sem vpregel za rep,
In tud’ ta dobrota
Je šla na precep.

5.
Stenár hočem biti,

Al kaki mizar,
Se mlinar učiti,
Al biti zidar:
Res ude imam zdrave
Al mehke roké,
Sem lepe postave,
Je škoda za njé.

6.
Raji v šolo bom hodil,

Učen bom gospod,
Ljudí srečno vodil
V nebesa od tod;
Al kaj, da jo glave!
Nič noter ne gré,
Iz slame in trave
Možgane imam le.

7.
Še to čem storiti,

Oženil se bom,
Kaj more bolj biti,
Ko žena in dom?
Nesreča nobena
Saj tjekaj ne zná,
Kjer mož in pa žena
Sta en’ga sercá.

8.
Al zdaj še le s konja

Na osla sem djan,
Ker moja postonja
Me kljuje cel dan:
Če koljkaj v taberno
Zasučem peté,
Že vpije nezmerno,
Se dere črez mé.

9.
Kaj hočem začeti,

Kaj mi je storit’?
Več nočem živeti,
Se hočem vtopit;
Pa merzla je voda,
Že dobro to vém,
Je daleč do proda,
Raji tjekaj ne grem.

10.
Nikjer pač na sveti

Brez ternja ni rož,
Le tam pri Očeti
Ti našel jih boš;
Poterpi še malo,
Saj dolgo ne bo,
Da večno nehalo
Vse zemeljsko bo.