Nezadovoljnik
Nezadovoljnik Jožef Virk |
|
Že dolgo pete,
Veliko sem skusil
V življenju, se vé:
Sem šel po deželi,
Po mestih okrog,
Dobil sem po čeli
Že marsikak rog.
Ki bil je ovčar,
In prosim očeta:
Pri vas bom ovčar;
Sem služil črez pleče
Veliko klobas,
Tud bič je goreče
Prepevai na glas.
Pri sebi sem djal, —
Mi srečo obeta
Od glave do tal;
Al tam so zijali,
Me pitali: trep?
Na osla me djali,
In dali pod rep.
Kočjažil bom tam.
Rad vozim neveste,
In piti ga znam: Alj kaj, da sirota
Sem vpregel za rep,
In tud’ ta dobrota
Je šla na precep.
Al kaki mizar,
Se mlinar učiti,
Al biti zidar:
Res ude imam zdrave
Al mehke roké,
Sem lepe postave,
Je škoda za njé.
Učen bom gospod,
Ljudí srečno vodil
V nebesa od tod;
Al kaj, da jo glave!
Nič noter ne gré,
Iz slame in trave
Možgane imam le.
Oženil se bom,
Kaj more bolj biti,
Ko žena in dom?
Nesreča nobena
Saj tjekaj ne zná,
Kjer mož in pa žena
Sta en’ga sercá.
Na osla sem djan,
Ker moja postonja
Me kljuje cel dan:
Če koljkaj v taberno
Zasučem peté,
Že vpije nezmerno,
Se dere črez mé.
Kaj mi je storit’?
Več nočem živeti,
Se hočem vtopit;
Pa merzla je voda,
Že dobro to vém,
Je daleč do proda,
Raji tjekaj ne grem.
Brez ternja ni rož,
Le tam pri Očeti
Ti našel jih boš;
Poterpi še malo,
Saj dolgo ne bo,
Da večno nehalo
Vse zemeljsko bo.