Neodposlano pismo (Res ne vem)

Neodposlano pismo (Enkrat na mesec)
Vera Albreht

Spisano	Alenka Župančič
Viri	Vera Albreht, Neodposlano pismo (Enkrat na mesec), Ravensbriške pesmi, urednica Erna Muser, Pomurska založba, Murska Sobota, 1977.
Dovoljenje {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.

Enkrat na mesec smem pisati pismo
in to je borih le petnajst vrstic.
Me tukaj v Ravensbrücku srečne nismo,
drugače pa posebnih ni novic.
Povejte mu, če kdaj se v vas prikaže,
da ga v pregnanstvu pozabila nisem,
da mu pošiljati ne morem pisem.
Teh par vrstic naj vas mu kdo pokaže.

     Vse k tebi, sinko moj, pošiljam želje.
     Kako je s tabo, ali še živiš?
     Ti moje si edino zdaj veselje,
     zato z lahkoto nosim še ta križ.
     Vem, da doma so hišo nam požgali,
     očeta umorili, brata ni,
     v gozdove tebe, sinko, so pognali,
     ko k nam prišle peklenske so zveri …

Kako pri vas? Ste zdravi in veseli?
Vas okrog mize še sedi devet?
A meni vse, celo ime so vzeli.
Zdaj sem številka – dvajset nič deset!

Opombe urednice

Vero Albreht so 6. januarja 1944 Nemci odpeljali v internacijo v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, njenega moža Frana pa istega dne v Dachav.
Albrehtova je v Ravensbrücku napisala dve pesmi z naslovom Neodposlano pismo. Objavljeno je bilo Neodposlano pismo (Enkrat na mesec) (str. 24, v: Ravensbriške pesmi, 1977).