Neodposlano pismo (''Res'')

Neodposlano pismo (Res ne vem)
Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Neodposlano pismo (Res ne vem), Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 252, tipkopis, IN = 6802.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Neodposlano pismo (Res ne vem)

Res ne vem, če bom na Žalah spala,
če me kdaj pogrebec spremljal bo?
Danes mi posebno je hudó
in bojim se, da bom tu ostala.

Za slovo jim nisem roke dala,
ki nekoč so ljubi mi bili.
Saj na vse strani so se razšli,
ko drhal je tuja privihrala.

Če pa ugasnem v tej prekleti zemlji,
preden bo sveta pokol končan,
če se vrneš, dragi, v zlo ne jemlji –

tak ukaz mi tukaj bil je dan:
da v Daháv ne smem pisati pisma.
Zdaj oba več srečna nisva, nisva …

Opombe urednice

Vero Albreht so 6. januarja 1944 Nemci odpeljali v internacijo v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, njenega moža Frana pa istega dne v Dachav.
V zbirki Ravensbriške pesmi (1977) je urednica Erna Muser izdala cikel pesmi Vere Albreht Noči brez zvezd, večinoma napisan v taborišču.
Albrehtova je v Ravensbrücku napisala dve pesmi z naslovom Neodposlano pismo. Objavljeno je bilo Neodposlano pismo (Enkrat) (str. 24, v: Ravensbriške pesmi, 1977).