Nekoliko o meteorologiji in najznamenitejših gorskih meteoroloških opazovališčih.
| Nekoliko o meteorologiji in najznamenitejših gorskih meteoroloških opazovališčih. J. Mandelj |
Spisal J. Mandelj.
| |||||||||||||
Meteorologije naloga je, da opazuje vse prikazni v ozračju, preiskuje posamezne pojave, razlaga njih bistvo in išče vzročne zveze med posameznimi prikaznimi.
Prva stvar meteorologičnega raziskovanja so zračne plasti, kjer se vrše vremenske prikazni; nadalje pa meteorologija jemlje v poštev tudi tiste faktorje, kateri tvorijo slučajne razmere v ozračju, kakor: toploto, zračni tlak, vetrove, vlago (padavino), zračno elektriko i. t. d. Te faktorje zovemo meteorologične elemente. Najvažnejši element pa je toplota, katera ni samo izvor fizičnega življenja rastlin, živali in ljudi, ampak tudi glavni činitelj vsem prikaznim v atmosferi. Z ozirom na to, da se zemlja suče okrog solnca in okrog lastne osi, je toplota določnega kraja vsak letni in dnevni čas različna. Nadalje je znano, da solnčni žarki zemeljsko oblo zadevajo v različni kotni meri, zato razgrevajo po fizikalnih zakonih različno zemeljsko površje, in to različno razgretje provzroča neenako temperaturo v atmosferi, različen zračni tlak, različne zračne vetrove i. t. d.
Velike važnosti v atmosferi je tudi vlaga. Ako se vlaga zgosti, se razreši nje toplota, v hlap ali paro prehajajoča vlaga veže zopet gotovo količino toplote. Te pretvorbe učinkujejo različne atmosferne prikazni in gibanja.
Meteorologična veda ima tri dele: 1. meteorologijo v ožjem smislu, 2. klimatologijo in 3. vremensko prerokovanje.
Meteorologija v ožjem smislu se peča z vsemi atmosfernimi pojavi in razlaga njih bistvo na podlagi fizikalnih zakonov; klimatologija določa zlasti srednji klimat različnih krajev in vremenoznanstvo prorokuje iz posameznih atmosfernih pojavov vremenske razmere v bližnji bodočnosti.
Za meteorologične razmere na zemeljskem površju je izredne važnosti razmerje morja do suhe zemlje, potem gorovje in geografska širina določnega kraja.
Morje s svojo neizmerno množino vode učinkuje na atmosferne razmere povsem drugače kakor suha zemlja, in vsled tega razločujemo morski in suhi klimat. Morski klimat se odlikuje po enakomerni toploti, veliki vlagi, mnogi padavini in močnih vetrovih, suhi klimat pa po velikih razlikah v toploti in po manjši vlagi. Razen morja in suhe zemlje vplivajo gore na klimatne razmere. Po svoji višini in legi ovirajo sedaj gorke, sedaj mrzle zračne toke ali vetrove in provzročajo pretvorbe v zračni vlagi. Po čim višji višini nad morsko gladino preminjajo gorske planote in gore svoj klimat od pasa do pasa. Če lezeš n. pr. na Himalajo, prehodiš v kratkih presledkih skoraj vse pasove toplote od ekvatorja do severne osi. Na podnožju Himalaje imaš skoraj tropičen klimat, više zmeren, a ko prideš v višino črez 6000 m, te obdaje skoraj severni klimat. Potemtakem razločujemo tudi gorski klimat, kateri se odlikuje po pojemajoči toploti in zmanjšujočem se zračnem tlaku, kolikor bolj se dvigaš nad morje, in po množini dežja ali padavine v obče.
Meteorologija se v vednostne svrhe poslužuje opazovalnega orodja, kakor toplomera, tlakomera, vetrnice, vlagomera i. t. d. Na podlagi opazovalnih resultatov določuje klimat, prorokuje vreme in izvaja druge sklepe za praktično uporabo.
Meteorologično vednostno opazovanje je že staro. V Italiji se je pričelo za časa velikega fizika Galileja in na Francoskem konec 17. stoletja; na Nemškem sto let pozneje, sosebno od l. 1780. dalje, odkar se je bila ustanovila v Mannheimu meteorologična družba (Societas Meteorologica Palatina). Dandanes pa ni skoraj dežele, kjer bi ne bilo polno meteorologičnih postaj, in še se množe od leta do leta.
Po obsežnosti opazovanja razločujemo štiri vrste meteorologičnih postaj ali opazovališč: a) Opazovališča prve vrste so tista, katera opazujejo vse atmosferne pojave in s pomočjo samopisnih aparatov vsako uro vsaj nekatere meteorologične elemente. b) Opazovališča druge vrste opazujejo redno in najmanj po trikrat na dan navadne meteorologične elemente kot: zračni tlak, topimo in zračno vlago, vetrove, dež i. t. d. c) Opazovališča tretje vrste opazujejo le nekatere elemente ter merijo zlasti temperaturo in dež. d) Opazovališča četrte vrste merijo samo dež in padavino v obče.
Na Kranjskem imamo opazovališča tretje in četrte vrste. Ta so se kakor drugod tudi pri nas jako razmnožila, odkar je pred dvema letoma c. kr. vlada zasnovala vodopisni osrednji zavod na Dunaju, kateri ima podružnice pri vseh deželnih vladah, te pa zopet podrejena nebrojna opazovališča tretje in četrte vrste po mestih in selih. Opazovališča prve ali druge vrste pa Kranjsko nima nobenega, dasi je ravno naša dežela izredno zanimiva v meteorologičnem oziru. Bližina morja in bližina planin sta tista dva faktorja, katera v vednem boju za klimatno prevlado v deželi pojavljata zanimive in važne prikazni v kranjskem klimatu.
„Slovensko planinsko društvo" je uvidelo važno meteorologično lego dežele Kranjske in je vsled tega ustanovilo gorsko opazovališče druge vrste na 2500 m visoki Kredarici pod vrhom Triglava, kjer je lansko leto srečno otvorilo najvišjo in najlepšo slovensko planinsko kočo. Osrednji zavod za vremensko opazovanje je drage volje dal potrebne instrumente v porabo. Za to blagohotno in velikodušno podporo moramo biti hvaležni osrednjemu društvu za meteorologijo, kajti orodja so draga in bi gorskega opazovališča na Kredarici nikakor ne mogli sami osnovati. Seveda je to samo začetek, ker opazovalo se bode le po leti, in žrtvovati bode treba marsikateri vinar, predno se uredi na Kredarici opazovališče, ki bode ustrezalo povsem znanstvenim zahtevam. Treba bode sezidati shrambo za nekatera opazovalna orodja in urediti eno sobo za stanovanje meteorologom. Za prvi poskus bodo zadostovali sedanji prostori koče. Tudi telefonsko zvezo z Mojstrano-Dovjem bode prej ali slej napraviti.
Gorsko meteorologično opazovališče na Kredarici je prvo te vrste v deželi, in gotovo odobrava vsak rodoljub, da je to napravo sprožilo in jo, ako Bog da, tudi izvrši Slovensko planinsko društvo.
Ker so meteorologična gorska opazovališča le malo znana, se mi zdi umestno, da o njih nekoliko več izpregovorim.
Vremensko opazovanje v gorah ni starejše od dvesto let, sistematično urejena opazovališča pa so mnogo mlajša in najstarejša obstoje le nekaj nad dvajset let.
Eno najstarejših in najbolje urejenih opazovališč je na 2877 m visoki gori Pic du Midi de Bigorre v francoskih Pirenejah. Prvo znanstveno opazovanje je znano iz leta 1706., ko je astronom Plantade s tega vrha opazoval mrkanje solnca. Ta učenjak je še večkrat lezel na ta vrh in na taki znanstveni ekskurziji tudi umrl s šestilom v roki. Na 2366 metrov visoki višavi, kjer je ta učenjak umrl, so l. 1873. otvorili gorsko opazovališče. Po inicijativi inženirja C. X. Vausenata in prizadevanju generala Nausoutyja se je ob zasebnih stroških otvoril l. 1881. observatorij, opravljen z vsemi znanstvenimi potrebščinami. Za gradnjo se je izdalo 280.000 frankov, vsakoletni stroški pa znašajo okrog 30.000 frankov.
Drugo važno gorsko opazovališče na Francoskem je na 1463 m visokem Puy de Dôme v Overnjskem (Auvergne). Sezidali so je l. 1879. in stalo je 295.000 fr. Ti veliki stroški so pač le umevni, ako se pomisli, kako udobno in primerno je vse urejeno. Observatorij obstoji iz dvenadstropne hiše tik pod vrhom, na vrhu je stolp z opazovalnim orodjem, zvezan po štirideset metrov dolgem rovu s hišo pod vrhom. Od opazovališča vodi lepa zložna pot k podružnemu observatoriju v Babanette. Observatorij na vrhu in v Babanette sta med seboj in tudi na zunaj po telegrafu in telefonu zvezana. — Osobje pri observatoriju obstoji iz 1 voditelja, 2 asistentov, 2 opazovalcev in 2 slug.
Tretje večje opazovališče je na 1908 m visokem Mont Ventoux v Provansi. Ustanovitev njegova je stala 150.000 frankov. Četrto opazovališče na Mont Aigual (1567 m) v Lozerskih gorah je pa stalo 100.000 frankov. Letni upravni stroški navedenih štirih opazovališč znašajo okrog 70.000 frankov. Upravlja in vzdržava jih francoska država. Francozi pa se ne zadovoljujejo samo s temi napravami, temveč so zadnji čas vvedli na najvišjem evropskem vrhu, na 4810 m visokem Mont Blanku, vremensko opazovanje. Vallot je l. 1887. spravil na ta vrh samopisne aparate, kateri brez človeške pripomoči zapisujejo temperaturo in zračni tlak. Na ta način so se dobili za dva poletna meseca (od 11. julija do 11. septembra) istega leta podatki o temperaturi in zračnem tlaku na Mont Blanku.
Isti Francoz je zgradil l. 1890. observatorij na gori Bosses du Dromadaire (4365 m). Opazovališče je koča z osmimi prostori ter je stalo 65.000 frankov. 20.000 frankov so stali samo instrumenti, in vse to je založil Vallot sam.
A Francozi še ne mirujejo in zopet zbirajo prispevke za observatorij na Mont Blanku. Gotovo se jim posreči tudi to, kajti tehnične iznajdbe zadnjega časa so tako znamenite, da se jim v zvezi s človeško energijo tudi veličastna groza ledenikov, skal in prepadov ne more upirati. Ako grade železnice na gore, na katerih vrh ni stopila pred nekaj leti še nobena človeška noga, potem se smemo po vsej pravici nadejati, da se i na najvišjem vrhu Alp kmalu dvigne stanišče, v katerem bode človek opazoval prirodne pojave v visokih zemeljskih krogih.
V Švici je najvažnejše vremensko opazovališče na gori Saentis (2504 m). Otvorili so je l. 1882. pod vrhom v višini 2467 m. Plemeniti švicarski mecen Fric Brunner pa je naklonil meteorologični švicarski družbi znatno volilo za observatorij na vrhu samem, in leta 1887. so opazovališče na vrhu tudi otvorili. Stavba je iz rezanega kamena, široka 6 m, dolga 8 m, potemtakem tolikšna, kakor koča na Kredarici, samo da je 3 metre krajša. Vkupni stroški za to stavbo, opravo, telefon i. t. d. so znašali okrog 87.000 frankov. Letni upravni stroški so proračunjeni na 5.500 frankov. Ta observatorij oskrbuje švicarska meteorologična družba. — Drugo švicarsko opazovališče je na Pilatu 2090 m, tretje na Rigiju 1790 m.
Na Angleškem je najznamenitejše opazovališče na gori Ben Nevis (1434 m) v Škotski. To opazovališče so odprli l. 1883. Stalo je okrog 140.000 goldinarjev.
Amerika ima jako mnogo in znamenitih opazovališč. Znamenit observatorij n. pr. je na gori Pikes Peak Oolorado (4308 m), na Mount Washington (1915 m) in na ugaslem vulkanu Misti 5850 m. Zadnji observatorij je v zvezi z zvezdarnico v Aqueripi, katera leži tudi v visokosti Kamniških planin.
(Konec prihodnjič).
(Konec)
Za ta in druga opazovališča so izdali Amerikanci velikanske zneske, če se Amerika ponaša z najvišjimi observatoriji, je pač le mogoče, ker so tam možje, ki žrtvujejo ogromne vsote v te svrhe. Amerikanski mecen Boyden n. pr. je daroval za opazovanje na gori Pikes Peak 280 tisoč dolarjev.
V Avstriji imamo, dve znameniti opazovališči in sicer na Sonnblicku (3106 m) in na Obirju (2140 m) v Karavankah. Opazovališče na Sonnblicku med dolinama Rauris in Molna (vzhodno od Vel. Kleka) je najimenitnejše na Avstrijskem. Ustanovili so je l. 1886, večinoma iz prostovoljnih doneskov. Observatorij je lesen, samo stolp, kjer so postavljeni nekateri instrumenti in vetrnica, je zidan. Vsi stavbni stroški so znašali 27.000 goldinarjev. En del stavbe rabi v opazovalne svrhe, za shrambo instrumentov, stanovanje opazovalcu in meteorologom, kadar bivajo na vrhu Sonnblicka; drugi del stavbe pa je pridržan navadnim turistom. Kočo na Sonnblicku, imenovano "Zittelhaus", oskrbuje, v kolikor služi meteorologičnim svrham, "Sonnblickverein", a oni del koče, ki je namenjen turistom, pa sekcija "Salzburg" Nemškega in avstrijskega planinskega društva.
Misel za to opazovališče je sprožil bivši rudarski podjetnik v Kolm-Saigurnu, Rojacher po imenu. On je zasnoval in tudi postavil stavbo na vrhu Sonnblicka. Rojacherjeva zvedenost, nesebičnost in energija so premagale vse prirodne in gmotne ovire ter tudi predsodke ljudstva. Ako pomislimo, da je vrh Sonnblicka leto in dan v snegu in ledu ter temperatura redkokdaj nad ničlo, potem si lahko predstavljamo, kako težavno je bilo postaviti opazovališče, privažati kurivo in pregledovati telefonsko napravo.
Prvi oskrbnik opazovališča je bil Simon Neumayer, dvainpetdesetleten rudar v Rojacherjevem rudokopu. Ako povemo, da je tamošnji narod menil, da bodo po zimi silni viharji razdejali opazovalnico, potem moramo pač občudovati junaštvo in požrtvovalnost tega moža, da je prvo zimo večinoma sam prebil na vrhuncu Sonnblicka in to še za neznatno plačo. Pozneje so se opazovalci menjavali, in po zimi sta zdaj tam gori dva, ker večmesečno bivanje na gori brez vsake človeške družbe je premučno in tudi v bolezni opasno.
Ce primerjamo stavbne stroške in letno potrebščino za observatorij na Sonnblicku in za druga opazovališča te kategorije v Evropi in Ameriki, je potrošek 28 tisoč za stavbo in letno vzdrževanje 3 tisoč jako neznaten in za mnogo manjši nego za druga. To pa razumemo, ako upoštevamo, da je Rojacher pri stavbi ravnal nesebično in varčno, in da so prostori observatorija na Sonnblicku omejeni in se z udobnostjo francoskih in amerikanskih opazovališč nikakor ne dajo primerjati. Tudi opazujeta samo eden ali dva opazovalca, katera opravljata svojo težavno službo za neznatno plačilo. Vendar smo Avstrijci lahko ponosni na ta observatorij, ki je eden najvišjih v Evropi. Resultati opazovanja na Sonnblicku so za meteorologijo jako znameniti. Zasnovatelja tega opazovališča že krije zemlja, a meteorologija ga ohrani v hvaležnem spominu.
Sedaj opišimo še vremensko opazovališče na Obirju. Obir, 2140 m visoka gora v Karavankah, ima najstarejši gorski observatorij v Avstriji. Odtod so podatki o vremenskem opazovanju celo iz l. 1846. Redno opazovanje pa se je pričelo šele leta 1878., ko je sekcija avstrijskega "Turistencluba" v Železni Kaplji s pripomočjo avstrijske meteorologične družbe prevzela observatorij v svojo oskrb. Ker so prejšnje čase na Obirju kopali rudo, je bilo mogoče napraviti opazovališče z majhnimi stroški. Kolovozna pot je že držala skoraj do vrha, in nekdanjo Rainerjevo rudarsko hišo je bilo treba le nekoliko prezidati, da je služila za celoletno stanovanje opazovalcu. Leta 1891. so postavili majhno opazovalnico na vrhu. V njej so shranjeni termograf, hidrograf, termometer in vetrnica. Ker si je za ta observatorij ravnatelj meteorologičnega osrednjega zavoda, dvorni svetnik Hann, pridobil izrednih zaslug, so imenovali to opazovalnico "Hannwarte".
Observatorij na Obirju je po telefonu zvezan z Železno Kapljo. Naprava telefona je stala po poročilu rudarskega oskrbnika gospoda Bruggerja v Železni Kaplji 1600 gld. ali 118 gld. 51 kr. za kilometer.
Razen opisanih vremenskih gorskih opazovališč prve vrste je še več gorskih opazovališč druge in tretje vrste po vseh delih sveta. Sosebno se število gorskih opazovališč množi v Evropi neprestano. K tem se je pridružilo ta mesec vremensko opazovališče druge vrste na naši Kredarici, za začetek sicer skromno, a nadejamo se, da se sčasoma povekša in opazovanje razširi na celo leto. Stala bode ta naprava mnogo skrbi, dela in denarja; ker pa si je "Slov. plan. Društvo" v svesti važne svoje naloge v gorah slovenskih, bode s pomočjo požrtvovalnih rojakov, dežele in države srečno zasnovano podjetje gotovo tudi srečno izvedlo.