Nekoč in danes

Nekoč in danes Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Nekoč in danes, str. 22-23, Mi gradimo, 1950
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Babica so nam dejali:
»Če ne boste nagajali,
vam povem še par povesti^[1]
iz obljubljene dežele
za devetimi gorámi
za devetimi vodámi,
kjer v potokih kar po cesti,
se cedita med in mleko
v velikansko sladko reko^[2].« 

Babici smo vsi verjeli,
čakali in si želeli,
do popelje nas v mesto{redakcija| |.}}
In smo gledali na cesto,
v mislih žvečili kolače,
a bilo^[3] je vse drugače:
očko z dela so spodili,
kruha smo zaman prosili,
glad nam je sijal v očeh,
lačni legli smo po tleh …

Danes to ni več povest!
Danes teče preko cest
pravi pionirski vlak^[4],
ki ga vodi mlad junak.
Pionir je mašinist,
pionirček ščiplje list,
pionir signal bo dal,
da bo vlak naprej pognal.
Pionirjev poln je vlak,
mesto rad bi videl vsak,
vsak si rad ogledal kraj,
kjer je pionirski raj.

Danes to ni več povest!
Več ne iščemo si cest
za devetimi gorámi
za devetimi vodámi.
Našli smo deželo pravo
pod maršalovo zastavo!

Opombe urednice

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht,Ms 254, Nekoč in danes, tipkopis, IN = 6793. V objavljeni pesmi so naslednje tri razlike v primerjavi s tipkopisom.

1. vam povem še o povesti in s svinčnikom različica še dve povesti.
2. v mogočno (široko) sladko reko.
3. biló.
4. Pionirska proga je bila ozkotirna otroška železniška proga, ki je med letoma 1948 in 1954 povezovala ljubljanske predele Rožna dolina, Koseze in Podutik (https://sl.wikipedia.org/wiki/Pionirska_proga).