|
|
Nekaj o vodstvu planinskih društev
Savinčan
|
|
Planinska društva, oziroma njih podružnice izvršujejo raznovrstno delo, za katero potrebujejo raznih zapiskov ali knjig, da imajo o vsem delovanju in imetju jasen pregled. Ako se zapisuje sproti po gotovih načelih, je mnogo dela olajšanega. Marsikateri podružnici torej morda ustrežem, ako objavim iz lastne izkušnje nabrane podatke. Vsaka podružnica imej vezano knjigo za zapiske, ker se posamezni zapisniki na pilah lahko izgube ali založijo. Taka knjiga nam podaje istinito kroniko o vsem delovanju v raznih dobah. Zapisniki se seveda sproti zapisujejo v knjigo. Druga važna knjiga je imenik članov, ki ima sledeče razpredelke: tekoče število, ime člana, značaj, bivališče in dan vstopa. Člani se vpisujejo zaporedoma, kakor pristopajo. Tekoče število se obenem zapisuje na vsakoletne izkaznice. Konec leta se vsi člani razvrstijo po abecednem redu kot drugi imenik, ki nam služi v prihodnjem letu za evidenco, kako stari člani plačujejo letnino. Pri vsakem članu, ki plača članarino, si zapišemo črko p (plačano), da vemo, koga še imamo v drugič in mnogokrat-žal-v tretjič opominjati, da plača letnino. To velja seveda takrat, ako so člani po mnogih, zelo oddaljenih krajih raztreseni. Dobro je, ako ima društvo v takih krajih, kjer je več članov, svoje zaupnike ali poverjenike, ki pobirajo letnino. Sploh prizadeva pobiranje letnine največ sitnosti in truda. Oh, ko bi hoteli le člani to tudi vpoštevati! Marsikateri član ne da bi na pismen opomin nobenega odgovora ali je celo razžaljen in čaka, da ga razpošiljanju Plan. Vestnika in blagajniku po nepotrebnem obtežuje del. Blagajniku je za zapisovanje dohodkov in izdatkov neobhodno potrebna denarna knjiga, v katero se vsi še tako majhni podatki sproti natančno zapisujejo. Iz nje se konec leta lahko sestavi natančen računski zaključek za preteklo društveno leto. Tu je pripomniti, da vsako odlaganje v zapisovanju raznih točk lahko napravi nerad in nepregledanosti, ali pa se kaj izpusti, ker je v škodo društvo ali blagajniku samemu. Zelo važna knjiga je še za tiste podružnice, ki imajo kakršnokoli imetje, posestna knjiga. Pri velikih podružnicah je treba za to mnogih knjig, pri manjših zadostuje ena knjiga z raznimi oddelki. Prvi oddelek posestne knjige je zaznamek planinskih koč in drugih zgradb. Zaznamke ima sledeče razpredelke: tekoče število, ime koče ali zgradbe, lega in visočina nad morjem, čas naprave in otvoritve, vrednost inventarja, vrednost zgradbe, kratek opis zgradbe, zavarovanje (pri kateri družbi, zavarovana vsot, štv. Police, letna zavarovalnina in rok za plačevanje zavarovalnine), opomba (hišna številka, davčna občina itd.) Zaznamek novo napravljenih planinskih potov (drugi oddelek) obsega ime pota, popis dela, stroške naprave, dolgost pota, čas naprave, ime delovodje in opombo. V zaznamku popravljenih planinskih potov (trtji oddelek) se poleg tega še zapiše, kdo je pot poprej napravil in kdaj. Zaznamek društvenih posestev (četrti oddelek) nam pove: kraj posestva, velikost v a in m², vrednost posestva, datum kupne pogodbe in zemljiškoknjižni vložek; v opombe se označijo servituti, če so kateri, in ime prodajalca. Ravno tako potrebujemo zaznamek za društvene klopi in mize, ki nam kaže, kje in kdaj so se postavile in koliko so vredne (peti oddelek). Za vsako kočo mora biti poseben zapisek inventarja (šesti oddelek), ki ima razpredelke: tekoče število, ime predmeta, število komadov, cena komada, skupna cena in opomba. Včasi je inventar razkropljen po mnogih krajih. Za ta inventar se napravi poseben zapisek in se v opombo zapiše, kje se nahajajo razni predmeti (sedmi oddelek). Imenik zaznamenovanih potov (osmi oddelek) obsega razpredelke: ime pota, barve, dolgost v urah, čas zaznamenovanja in popravila, opomba. Imenik napisov (deveti oddelek) nam pove: besedilo napisa, kraj, kjer je nabit, velikost in vrednost table in opombo. Pri kraju še povemo, ali je tabla nabita na zid, steber itd. Zaznamek spominskih knjig (deseti oddelek) nas pouči, kje in pri kom (z imenom) so spominske knjige razpoložene. V opombo zapišemo, ali so velike ali majhne ali že popisane. V zaznamku društvenih ključev (enajsti oddelek) označimo tekočo številko ključa, ime, stan in bivališče osebe, ki ima ključ. Tu je želeti, da ima osrednji odbor zaznamek vseh ključev od št. 1 dalje, posamezne podružnice pa zaznamke dotičnih ključev, ki se nahajano v njih področju. Peta knjiga je opravilni zapisnik, ki nam daje pregled v vršeči se korespondenci. Planinske podružnice, ki imajo svoje knjižnice, imajo tudi zapisnik knjižnice. Ta lahko obsega sledeče oddelke: 1.)imenik knjig in spisov, katere izdajajo posamezne podružnice ali osrednje društev; 2.) imenik knjig in spisov, katere izdajajo posamezniki; 3.) imenik slik in fotografij; 4.) imenik zemljevidov ali kart in načrtov; 5.) imenik panoram. Zelo je želeti, da ima vsaka podružnica popolno zbirko spisov v vseh jezikih, slik, fotografij o tistem okrožju, na katero se nanaša njeno delovanje. Zato priporočljiva, a ne ravno potrebna je še spominska knjiga, v katero se prilepijo izrezki iz časnikov o raznih poročilih, opazkah ali celo napadnih na dotično podružnico. Posamezne podružnice bodo morda potrebovale še kake posebne knjige; to je odvisno od njih delokroga, a zgoraj omenjene zadostujejo ali so potrebne za večino planinskih društev. Ako je s tem vrsticami komu ustreženo, je pisec popolnoma dosegel svoj namen.
