Nekaj iz življenja slavniga gosp. F. A. Ciglerja

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Nekaj iz življenja slavniga gosp. F. A. Ciglerja
anonimno
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 4, št. 44 (4.11.1846)
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Ptujšina slavnim možém dostikrat veči čast skazuje, kot domovina. To je že stara pa žalostna resnica. Taka se je godíla tudi našimu slavnimu domorodcu, gosp. Francetu A. Ciglerju, ki je pred 4 leti na Dunaji umerl. Vredništvo nemškiga natoroslovskiga časopisa v Kaslu (Zeitschrift für Malakozoologie) je kmalo po smerti gosp. Ciglerja prošnjo razglasilo: de bi saj kdo popisal in na znanje dal življenje tega možá, ki se je za natoroznanstvo toliko poganjal in toliko zaslug pridobil. Naš gosp. F. Smidt, iskreni podpornik vsiga dobriga, so si veliko prizadjali, imenovano prošnjo spolniti, in so, kar so mogli zvediti, v ravno tistim časopisu letas na znanje dali. Kar smo tamkej brali, oznanimo tukaj bravcam Novic, kterih namen je: častí vredne Slovence tudi po smerti častiti. Gosp. F. Šmidt takole pišejo:

„Franc Andrej Cigler je bil 1. dan Kozoperska leta 1761 v Ljubljani rojen, kjer je pod milim varstvam svojih staršev osmo šolo dokončal. Potem se je na Dunaj podal; od goreče ljubezni do natoroznanstva vnet, je za službo prosil pri cesarskim muzeumu, in je bil v leti 1806 varh tega muzeuma izvoljen. Odslej je bil naš Cigler v svoji nar veči sreči; noč in dan se je vedel v ti vednosti, posébno v poznanji in popisovanji pozemeljskih in povodnih zaklêpnic ali školjk (Conchylien); je več poprej neznanih plemén popisal in si imé visoko učeniga možá pridobil. V leti 1823 je v pokojni stan stopil; 3. Listopada v leti 1842 pa na Dunaji v 81. leti svoje starosti umerl. Ciglerjevo imé bo zapisano ostalo v bukvah slavnih natoroslovcov za vedne čase.“