Nekaj iz življenja slavniga gosp. F. A. Ciglerja

Nekaj iz življenja slavniga gosp. F. A. Ciglerja anonimno

Spisano:	Kmetijske in rokodelske novice, let. 4, št. 44 (4.11.1846)
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Ptujšina slavnim možém dostikrat veči čast skazuje, kot domovina. To je že stara pa žalostna resnica. Taka se je godíla tudi našimu slavnimu domorodcu, gosp. Francetu A. Ciglerju, ki je pred 4 leti na Dunaji umerl. Vredništvo nemškiga natoroslovskiga časopisa v Kaslu (Zeitschrift für Malakozoologie) je kmalo po smerti gosp. Ciglerja prošnjo razglasilo: de bi saj kdo popisal in na znanje dal življenje tega možá, ki se je za natoroznanstvo toliko poganjal in toliko zaslug pridobil. Naš gosp. F. Smidt, iskreni podpornik vsiga dobriga, so si veliko prizadjali, imenovano prošnjo spolniti, in so, kar so mogli zvediti, v ravno tistim časopisu letas na znanje dali. Kar smo tamkej brali, oznanimo tukaj bravcam Novic, kterih namen je: častí vredne Slovence tudi po smerti častiti. Gosp. F. Šmidt takole pišejo:

„Franc Andrej Cigler je bil 1. dan Kozoperska leta 1761 v Ljubljani rojen, kjer je pod milim varstvam svojih staršev osmo šolo dokončal. Potem se je na Dunaj podal; od goreče ljubezni do natoroznanstva vnet, je za službo prosil pri cesarskim muzeumu, in je bil v leti 1806 varh tega muzeuma izvoljen. Odslej je bil naš Cigler v svoji nar veči sreči; noč in dan se je vedel v ti vednosti, posébno v poznanji in popisovanji pozemeljskih in povodnih zaklêpnic ali školjk (Conchylien); je več poprej neznanih plemén popisal in si imé visoko učeniga možá pridobil. V leti 1823 je v pokojni stan stopil; 3. Listopada v leti 1842 pa na Dunaji v 81. leti svoje starosti umerl. Ciglerjevo imé bo zapisano ostalo v bukvah slavnih natoroslovcov za vedne čase.“