Nežica modruje

Nežica nosek v okno tišči
in modruje:

Nikomur na svetu ni huje
kot meni.

Mamica me ne pogleda
in očka se strašno jezi,
ker sem kričala.

O, saj ne bom vedno majhna ostala!
Zrasla bom,
službo si bom poiskala,
na cesti ljudem bom časopis ponujala
in bom kričala, kričala, kričala:
"Slovenec, Slovenec, Slovenec!"

To bo lepo!
Ljudje, ki bodo mimo hodili,
bodo prav radi od mene kupili.

Ko mamica pride med tiste ljudi,
v skrbeh jih povpraša:
"Kdo pa kriči?"
Ljudje pa porečejo:
"Ljuba gospa,
Vaša pa zna!"