Naslov še čaka
| ← Toliko jih bo vzdržalo silno nebo | Naslov še čaka Sinji stolp Tomaž Šalamun |
Donnini → |
| |||||||
Palakšarim kot kak ciganček. Tri rebra umijem
in ne vem naprej. Umil boš še marsikatero
rebro, le počivaj, z listi. Z očmi in z muho, z listi.
Ten brni. Lipa skače v mlaj. Brošurice dviga.
Krha se votla krogla zemlje. Kar poliješ, ni popito.
Tabelno rosna glava, usnjena glava. Milijarde
kosov ptic zarečejo. Bo šah zrnje spivnal? Bo še
Robert Minhinnick izdajal Poetry of Wales?
Transverzalo bo zarasel gams, ki bo obstal kot kip.
Nihče ne bo mogel obiti njegovega kožuščka.
Oči popadajo iz sklepov kot kaki drobni
kakci grozdnih jagod. Bo še apno tolažilo
razsršeni les? Rjavo, rumeno, čevlji z gumo. In na
koncu kopica sená, voda sená, Pont Mirabeau.