Nasilje in jubezen
| ← Jure Detela | Nasilje in jubezen Ambra Tomaž Šalamun |
Birtov → |
| |||||||
V verigi pridem, kot serija števil, kot
jokanje rož. Belo telo na črnem podestu,
ne maram črne z rjavo. Se piš zvoka
avtomobila lahko razsuje kot piča za
kokoši? Sporočila si utirajo cesto. Kje
sem te zvezal? Kje ne priteka kri? V dveh
telesih si, kot v dveh skledah. Jaz sem
goba. Tablo zbrišem. Optični kabli, ogromne
rjave piramide, snemaj, ko se prebijajo
znamenja. Cvet kolabira, se posuši, pade,
kot bi zdrsnila bergla, kdo se opredeljuje
v melasi? Kako hrana teši lakoto? Kako
forma: škure, od soli odpadel zid, fuga
med kamnom na tlaku sporoča usedlino
tvoje dlani. Gondole. Na hrbtu so.
Golobica jih kljuva nežno. In ko vzdihuješ -
kot bi razpotegoval meh – vzdržal si
obliko. Pred smrtjo je v jami cuker. Ne
motijo kičasti kamni lourdske matere božje
in bleščeča gladina asfalta pred Fatimo.
Glas je jasen. Glas je izoblikovan.