Narodne pesmi

Naródne pésmi.
Zbirka Krajnska čbelica (1848).

Viri:	Digitalna zbirka Mestne knjižnice Kranj
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Ga imam fantíča,
Ga ljubim zvestó —
Ga k sêbi pritískam,
Kušujem ljubó.

————

Moj lubček pa vstaja
Zarano, za dné,
Po polj' se sprehaja
In brusi kosé.

Lej, dételja pada
Po versti za njim,
Jest mu jo pa rada
Na stopnjah sušim.

————

Kaj sim storíla,
Ko sim pustíla,
De kušnil me je —
Zdaj pa še več če.

————

Že dosti jih zmotil
Si umnih deklét,
Zdaj mêne se lotil
Me moj'mu prevzét'.

Zastonj se ti trudiš
Resnično t' povém;
Ne boš me ne dobil,
Te ljubit' ne smém.

Zatorej prejénjaj
Lazit' za menój,
Če ne te pripravil
Bo ljubčik k pokoj'.

————

Bojíte dekléta
Se mladih fantíčov!
Na svetu ni najti
Nevarniših tíčov.

————

Po polji sapica pihljá,
De zrélo žito se zibljá;
Dekliči serpe súčejo,
In sladke pésmi pôjejo:

Lepó je žet' pšeníčico,
Lepó jo skladati v kopó;
Še lépši imeti ljubiga
Fantiča svôj'ga díčniga.

Objémat' ga in ga kušvat',
Nam sicer bran'jo skerbna mat';
Al kadar mati v hrambi spé,
In svitla luna gôri gré;

Po vasí ljubčik peržvižgljá,
In znaminje navadno dá,
Zapôje, de razléga se,
Zavriska, de razgrinja se.

Odprét mu ljubica hití,
Ga v tího hrambico spustí;
Pertiska ga na serčice,
Kušuje ga na líčice.

Al če po dnévi sréča ga
Ga kar ne vidi, ne pozná,
Sej tréba vedít' ni ljudém,
Kar znano tihim je nočém.

————

Če te žêne pot poznati
V môjo hrambo, pokazati
Ti jo hočem, le poslušaj
In hoditi jo poskušaj,
De doséči moč ti bo,
Kamor žêlje te ženó.

Pot ni gladka, je težavna;
Nam deklicam pa pripravna —
In kdor zvésto po-nji hodi ,
Prav nikamor ne zablodi,
In poštênje si ohran'
Za življênja zadnji dan.

Pervič stopi do očéta,
De spoznajo te za zéta;
Drugič hiti in poíši
Duhovnika v bôžji híši,
De poročil mêne bó,
Têbi žêno preljubó.

Druge poti ni nobêne,
De bi prišel tí do mêne;
Le stopnjíce pri oltarji —
Druge poti Bog me varji!
Ta je le poštêna pot,
Oj, ne hodi k mên' drugód!