Narave svatba (Simon Gregorčič, 1908)
Videz
← Kdo naš je gospodar? | Narave svatba Poezije 4 Simon Gregorčič |
Fr. Ks. Mešku → |
|
Le sveti, oj čarobni svit nad menoj,
ve zvezde, skrivnostno gorite!
Pomlajena zemlja je v svatih nocoj,
ve svatbene baklje ji žgite!
Po drevji, po tratah odpira se cvet,
nad cvetnimi domi pa raja,
glej, narod neštet, raznobojno odet,
rojenec duhtečega maja.
To lahko krdelo cvetličnih duhov
pod Bogom zdaj zakone sklepa;
duh božji mu v vetru dihlja blagoslov:
»Le množi se, množica lepa!«
Na rožnem grmiči pa mehkosladko,
čuj, slavčeva pesem odmeva;
pač svatovnim cvetom popeva tako —
če svoji ženitvi ne peva.
Med srečnimi svati samoten in sam
jaz zibljem se v majevi noči;
tu notri stotisoč občutkov imam:
bojim se, da srce mi poči!