Napredek in nazadek
| Napredek in nazadek Podkovani zajec in modra oslica Marko Kravos |
| |||||||||
Si predstavljate človeka v starih, davnih časih? Kako potuje leta in leta, da pride do morja. Seveda zato, ker mora peš in postavljati spotoma šotor zase in družino, gnati pred sabo čredo in skrbeti, da imajo ovce kaj za pašo. Ovce molze, striže volno, na koncu jih tudi prigrizne: skuhane ali popečene. Ko mora zakuriti ogenj, se s kresilnimi kamni trudi ure in ure; posreči se mu samo ob lepem vremenu. A ko se mu posreči, ga ves rod slavi, ker je premagal temo in mraz. - Kar nekam smešen se nam zdi ta naš prednik. Kaj pa naš prapotomec, kaj si bo mislil o nas čez dvatisoč let? "Oh, takrat so mladi Ijudje še po šolah čepeli. Morali so se učiti na pamet, pisati naloge, poslušno sedeti pet in tudi sedem ur na dan. Pa še se niso veliko naučili." Tako bodo govorili in se nam posmehovali. Kaj bi ne: njim, dvatisoč let za nami, bodo pamet in učenost vsako jutro vlivali po levem ušesu z žličko. Njim se ne bo treba mučiti z učenjem. In kaj bodo z desnim ušesom? V desnem bodo otroci imeli takrat plastičen zamašek, da jim modrost ne bo sproti utekla iz glave!