Pojdi na vsebino

Naglica

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Ne dan ne noč Naglica
Blaž Lukan
Bližina
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


NAGLICA

NEKAM se nam tako mudi, na plečih nam sedi
neučakan vek, nestrpni smo do dna svojih duš,
zebe nas od mraza, spočetega v mladih nočeh;
nekam se nam prekleto mudi: za konji v sončni
zahod, za najlepšimi rožami v cvetličnjak, za
prvimi zimskim dnem na belo polje; svet za
nami pa se udira, gorijo knjige, očetje mro.

NEKAM daleč stran se nam mudi, mimo glavnih
mest, mrtvih straž,, na postajo za tujino, na
vzpetino za poletje; za strah vemo le iz
pravljic, molimo za smeh v nočeh brez spanja,
na samem smo s pastirji tujih sanj, nas ne
povabijo k ognjišču, na jok nam gre ob njihovi
nesreči: odselimo se v sence, v prah.

NA samo se nam spet mudi, okrog vrši veter,
med nas raztrosi mraz, z glav odnaša kučme, iz
pogledov radost nad mladostjo; na tleh samevajo
naše sledi, naš vonj je plah, visimo v lastne
dni kakor obešenci, starke, mrtvi psi, za nami
se kadi od vročega ledu, za nami sli prinašajo
sporočila o samoti: nas mraz niti smrt ne
dohitita več, nas za ta svet ni.