Nadpisi

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Napisi in nadpisi
Marko Kravos
Spisano: Lucija Štebe
Izdano: Kravos, Marko (1984). Napisi in nadpisi. Trst: samozaložba. 
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


PRVI[uredi]

Kot so besede samo imena stvari,

so tudi imena ljudi samo besede.


DRUGI[uredi]

Sto misli se mi v verzov sto nabira,

ko ta doneč votlak še vreden ni, da moja lira

se v nizkih tonih ga dotakne. A ker je maver biti

postala že razvada, naj pade po njegovi riti.


TRETJI[uredi]

Levičniku bral je le enkrat levite prešeren

desničniku pišem jaz stokrat, da ni pravoveren:

pa ni tu naprednost problem niti moč poezije,

le sto se vsakdanjih nakaz pod imenom tem krije.


ČETRTI[uredi]

Mavrijan je izraz za res čiste ljudi,

ki so brez duha in jim vse živo smrdi.

in tlačijo boga si v žep v svetem napuhu:

mi smo, avantgarda ubogih na duhu!.


PETI[uredi]

V šolah za vzor bo poslej tehle heksametrov par:


videz mogočnih rogov ne oznanja odprte glave—

bojna pač strast jelenu oči in ušesa začepi.


ŠESTI[uredi]

Rad špricaš svojo kislo slino,

ne paziš, kam!

Pribije zdaj te v zgodovino

moj epigram.


SEDMI[uredi]

Vsak s svojo žlico

zajema resnoco.

Da ni nikjer laži!?

Je ko so nameni zli!


OSMI[uredi]

Če kdo se me loti

Z rogovi laže,

Ne jočem v samoti,

Pokažem pesti.


DEVETI[uredi]

Kot sta na magnetu pola dva,

čar in odpor tudi srce pozna.

Kot mi je ljub ali zoprn kdo,

se v meni pretakata dobro in zlo.



DESETI[uredi]

Pravzaprav ti moram biti hvaležen, dokler bom živ,

sij si vse tisto, kar sam nočem biti… si moj negativ.


ENAJSTI[uredi]

Le vztrajaj, en sam Ha ti je potrebem,

in tvoj umor, ha-ha, bo smeha vreden!


DVANAJSTI[uredi]

Bog te je dal; in tudi ko praviš nam vice,

božji si dar- da po smrti ni treba še v vice.


TRINAJSTI[uredi]

Istega rodu sta, ptičja brata, iz istih muk-

pa vsak po svoje v noč pojeta slavec in čuk!


ŠTIRINAJSTI[uredi]

V delfih šele sem o njem ta distih prejel kot odgovor:

nosi tako se le človek ki skriva dvojno vrlino –

pavji v hlačah rep, žlahtni v glavi plin!


PETNAJSTI[uredi]

Tako je, kot kakšna zakmašna obleka,

ki v izložbi čaka šele na človeka.

Kaj leporečje poaga in ves pravopis,

če prazno doni izza ideoloških kulis.


ŠESTNAJSTI[uredi]

Težko mi bog naložil je,

da se moram bosti s prividi njegovih značajskih lastnosti!

Kjer ni izrazitih potez, ni žive karikature:

kdor brez ušes je, mu zlepa ne naviješ ure.


SEDEMNAJSTI[uredi]

Moj as in svet sta kot narobe prvljica,

kot dan in noč, kot maver in mavrica!


OSEMNAJSTI[uredi]

Najbolj te, vem, boli, da služim denarje,

ko tebi, svetoklinec, strgam garje.

Naj zdaj ti razložim – za honorar- naprej,

kaj to je svetoklinec? … kar v zrcalo glej!


DEVETNAJSTI[uredi]

Upaj v nebeško plačilo, oklepaj se križa,

ker na tem svetu res za tvojo vrednost

ne kujejo nikjer več tako drobnega drobiža.


DVAJSETI[uredi]

Muhe in miši in črvi so gotovo potrebni

in tudi mi: za ravnotežje morda v naravi,

morda za pokoro, če kdo verjame božji postavi.


ENAINDVAJSETI[uredi]

Da čarovnice lovim in da izganjam hudiča?

Jaz le v čudeže strmim, ko kujem verze – iz niča!


DVAINDVAJSETI[uredi]

Zadnji smehljaj ti zamre, vidim, ko čuješ ta vic:

v rodu sva si, ker maver gotovo je mož le od mavre.

Bik pač, ki kravi je par – kravos pa krvni tvoj stric.


TRIINDVAJSETI[uredi]

Napil sem (hik) se, zdaj sem ti

somišljen- hik in brat:

vse se vrti, le naš planet (hik)

varno stoji ves ploščat!


ŠTIRIINDVAJSETI[uredi]

Spet naj torej razložim, kako ta reč je?!

res je maver le sinonim za povprečje,

za mračnjaško okolje, ki kar vpije,

da ga pregnetem v verze, v sok poezije.


PETINDVAJSETI[uredi]

Mimoze nežni cvet, verjemi, da zate ves gorim.

Ah, zate, dragi fant, ki v mojem srcu rana,

rana si in gnezdo, kamor se vračajo domov

iz daljnih krajev venomer te misli – ptice:

Jaz le sadist sem, ki tvoj stok mu je užitka vir!


ŠESTINDVAJSETI[uredi]

Ob vsem pa pričuje za dobro ime vam

tale obratni napis: maver da rad revam.


SEDEMINDVAJSETI[uredi]

Kot tež so čiste, ko padajo nate,

te moje iskre epigramske kaplje.

Pa tudi ta sok bo v jalovem prahu,

vsem namenom navkljub končal v blatu!


OSEMINDVAJSETI[uredi]

In ko november stari z revmo v zimo rine,

ko rdeč večer na morju s parosom umira,

še bolj nam kaže zobe čas. Toži nas tedaj

le vera, da, ko življenje, tudi zoprnija mine.


DEVETINDVAJSETI[uredi]

V dar dobi naš maver zrcalo, na njem besedilo:

jaz nisem poet – jaz ljudi prej zgladim, kot odsevam.

Saj bi razbili takoj me, če človeku kazalo bi,

kaj je znotraj čreves; in v glavi njegovo nespamet.


TRIDESETI[uredi]

Bil boj

je ljut,

pa mir

je zdaj.

Roj rim

- in pik

in pok –

tvoj rog

je strt.


Hej, glej!

tvoj lik

bo grd

ko greh

na vek.

Za zgled?

Za strah?

Za smeh?

Kdo ve.


Le v prid

naj bo

ta stih

kot je

nam sok

iz trt:

živ lek

za up

in moč!