Nadpisi
| Napisi in nadpisi Marko Kravos |
| |||||||||||
PRVI
[uredi]Kot so besede samo imena stvari,
so tudi imena ljudi samo besede.
DRUGI
[uredi]Sto misli se mi v verzov sto nabira,
ko ta doneč votlak še vreden ni, da moja lira
se v nizkih tonih ga dotakne. A ker je maver biti
postala že razvada, naj pade po njegovi riti.
TRETJI
[uredi]Levičniku bral je le enkrat levite prešeren
desničniku pišem jaz stokrat, da ni pravoveren:
pa ni tu naprednost problem niti moč poezije,
le sto se vsakdanjih nakaz pod imenom tem krije.
ČETRTI
[uredi]Mavrijan je izraz za res čiste ljudi,
ki so brez duha in jim vse živo smrdi.
in tlačijo boga si v žep v svetem napuhu:
mi smo, avantgarda ubogih na duhu!.
PETI
[uredi]V šolah za vzor bo poslej tehle heksametrov par:
videz mogočnih rogov ne oznanja odprte glave—
bojna pač strast jelenu oči in ušesa začepi.
ŠESTI
[uredi]Rad špricaš svojo kislo slino,
ne paziš, kam!
Pribije zdaj te v zgodovino
moj epigram.
SEDMI
[uredi]Vsak s svojo žlico
zajema resnoco.
Da ni nikjer laži!?
Je ko so nameni zli!
OSMI
[uredi]Če kdo se me loti
Z rogovi laže,
Ne jočem v samoti,
Pokažem pesti.
DEVETI
[uredi]Kot sta na magnetu pola dva,
čar in odpor tudi srce pozna.
Kot mi je ljub ali zoprn kdo,
se v meni pretakata dobro in zlo.
DESETI
[uredi]Pravzaprav ti moram biti hvaležen, dokler bom živ,
sij si vse tisto, kar sam nočem biti… si moj negativ.
ENAJSTI
[uredi]Le vztrajaj, en sam Ha ti je potrebem,
in tvoj umor, ha-ha, bo smeha vreden!
DVANAJSTI
[uredi]Bog te je dal; in tudi ko praviš nam vice,
božji si dar- da po smrti ni treba še v vice.
TRINAJSTI
[uredi]Istega rodu sta, ptičja brata, iz istih muk-
pa vsak po svoje v noč pojeta slavec in čuk!
ŠTIRINAJSTI
[uredi]V delfih šele sem o njem ta distih prejel kot odgovor:
nosi tako se le človek ki skriva dvojno vrlino –
pavji v hlačah rep, žlahtni v glavi plin!
PETNAJSTI
[uredi]Tako je, kot kakšna zakmašna obleka,
ki v izložbi čaka šele na človeka.
Kaj leporečje poaga in ves pravopis,
če prazno doni izza ideoloških kulis.
ŠESTNAJSTI
[uredi]Težko mi bog naložil je,
da se moram bosti s prividi njegovih značajskih lastnosti!
Kjer ni izrazitih potez, ni žive karikature:
kdor brez ušes je, mu zlepa ne naviješ ure.
SEDEMNAJSTI
[uredi]Moj as in svet sta kot narobe prvljica,
kot dan in noč, kot maver in mavrica!
OSEMNAJSTI
[uredi]Najbolj te, vem, boli, da služim denarje,
ko tebi, svetoklinec, strgam garje.
Naj zdaj ti razložim – za honorar- naprej,
kaj to je svetoklinec? … kar v zrcalo glej!
DEVETNAJSTI
[uredi]Upaj v nebeško plačilo, oklepaj se križa,
ker na tem svetu res za tvojo vrednost
ne kujejo nikjer več tako drobnega drobiža.
DVAJSETI
[uredi]Muhe in miši in črvi so gotovo potrebni
in tudi mi: za ravnotežje morda v naravi,
morda za pokoro, če kdo verjame božji postavi.
ENAINDVAJSETI
[uredi]Da čarovnice lovim in da izganjam hudiča?
Jaz le v čudeže strmim, ko kujem verze – iz niča!
DVAINDVAJSETI
[uredi]Zadnji smehljaj ti zamre, vidim, ko čuješ ta vic:
v rodu sva si, ker maver gotovo je mož le od mavre.
Bik pač, ki kravi je par – kravos pa krvni tvoj stric.
TRIINDVAJSETI
[uredi]Napil sem (hik) se, zdaj sem ti
somišljen- hik in brat:
vse se vrti, le naš planet (hik)
varno stoji ves ploščat!
ŠTIRIINDVAJSETI
[uredi]Spet naj torej razložim, kako ta reč je?!
res je maver le sinonim za povprečje,
za mračnjaško okolje, ki kar vpije,
da ga pregnetem v verze, v sok poezije.
PETINDVAJSETI
[uredi]Mimoze nežni cvet, verjemi, da zate ves gorim.
Ah, zate, dragi fant, ki v mojem srcu rana,
rana si in gnezdo, kamor se vračajo domov
iz daljnih krajev venomer te misli – ptice:
Jaz le sadist sem, ki tvoj stok mu je užitka vir!
ŠESTINDVAJSETI
[uredi]Ob vsem pa pričuje za dobro ime vam
tale obratni napis: maver da rad revam.
SEDEMINDVAJSETI
[uredi]Kot tež so čiste, ko padajo nate,
te moje iskre epigramske kaplje.
Pa tudi ta sok bo v jalovem prahu,
vsem namenom navkljub končal v blatu!
OSEMINDVAJSETI
[uredi]In ko november stari z revmo v zimo rine,
ko rdeč večer na morju s parosom umira,
še bolj nam kaže zobe čas. Toži nas tedaj
le vera, da, ko življenje, tudi zoprnija mine.
DEVETINDVAJSETI
[uredi]V dar dobi naš maver zrcalo, na njem besedilo:
jaz nisem poet – jaz ljudi prej zgladim, kot odsevam.
Saj bi razbili takoj me, če človeku kazalo bi,
kaj je znotraj čreves; in v glavi njegovo nespamet.
TRIDESETI
[uredi]Bil boj
je ljut,
pa mir
je zdaj.
Roj rim
- in pik
in pok –
tvoj rog
je strt.
Hej, glej!
tvoj lik
bo grd
ko greh
na vek.
Za zgled?
Za strah?
Za smeh?
Kdo ve.
Le v prid
naj bo
ta stih
kot je
nam sok
iz trt:
živ lek
za up
in moč!