Na zemljo dahnil je večer

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
8. Noč mrtvaška je tam zunaj 9. Na zemljo dahnil je večer
(Erotika)
Ivan Cankar
10. Nebó gorí od zvezd neštetih
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Na zemljo dahnil je večer,
Helene ni nikjer, nikjer …
Kakó drhtí srcé bolnó,
kakó skelí solznó okó …
Bogvé, bogvé, morda je zdaj
bolesten, tožen njen smehljaj,
obrazek sladki njen bledí, —
na postelji bolnà leží …
Tam zunaj noč hladnà temnà,
pri nji pa luč gorí svetlà;
ob postelji stojé ljudjé
pobožno sklepajo roké,
zaspano v njen obràzek zró
in šepetajo tó in tó …
A noč beží in vstaja dan,
očí zaprè mi sen mračán.
Temnó je v sobi … Ona spí, —
le tiho, da se ne vzbudí …
Ah, njenih lic rudeči cvet
kot beli mramor zdaj je bled;
v sanjàh bolestno šepetá,
otožno, trudno se smehljá …
Tu v sobi je takó težkó,
mrtvaški duh tesní glavó, —
ah ne, ne pridi! … Azrael,
nazaj, — tvoj dan še ni prišel …
Kakó puhtí od njega mraz,
kakó grozí njegov obràz,
kakó goré očí temné —
koščene širi že roké …
Ne boj, Helena, se, ne boj,
pri tebi čuje ljubi tvoj …
Kam, Azrael, takó strmiš?
Kaj mirno pred menój stojiš?
V naročje hladno vzemi me,
tesnó, krepkó objemi me …
In takrat ga objamem jaz, —
ah, mraz je v licih, v srcu mraz …
Helena pa odpré okó, —
Zasmeje se takó ljubó.