Na vekomaj ostane

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Zgodilo se je včeraj Na vekomaj ostane
(Objavljene nezbrane pesmi)
Ivan Cankar
Luč je in Bog je
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Na vekomaj ostane, kar je bilo,
kar je svetílo en trenotek sam. —
Odkar je Bog ukazal tem nogám:
Hodíte! —— se je sonce omračilo

in oslepelo je oko blodilo,
strmelo v noč, prosilo: kjé pot, kam?
Molčala noč! — Oj truden! Oj, od rám
ni padla butara! Še molilo

to srce verno: saj ni tvoj ukaz,
o Bog, da moja trdna vera mine;
daj luči! — Noč molči! — In na obraz

sem pal in sredi gluhe te nočí
je srce vzkriknilo od bolečine,
zavpilo je v nebesa: luči ni!