Na strehi gradu polž
| ← Poljanec | Na strehi gradu polž Mrzle pravljice Tomaž Šalamun |
Lilije v Proustu → |
| |||||||
Ne vem, kako sem tekel.
Ne vem, če sem po
petah tekel ali po koturnih.
Po mravljah in žirafah. Žirafe
so gledale nageljne in
zavese pred nageljni. Ne
Sainte-Beuve, Saint Beuve! Prstane
dati na špičke. To boli. Zato jih
dajemo. Boli dajati prstane na
špičke, Clémente sesipa steno
in vreme puščavnika je pusto, ker je
doma pustil kadilo. Na placu,
samo da zdaj na pesku, je raztegnil
svojo mrhovino, kožuh, ki je
obrnjen z iglicami navzven.
Hiter ogenj se stopnjuje v
bolečino. Prihajam od
zunaj, korakam v jabolko.
V modri paleti smo videli še
več kislin. Traktorju moraš
spremeniti težo, da si ga lahko
oprtaš. Pod pazduho rosa
zori, pod pazduho rosa
gori. Munch je zabit v
vojašnico. Še danes visi
v nekakšni Cukrarni v Oslu.
Kot da bi bila hišica bučka z
izrezanimi okni, kot da bi
obrnil žep in bi z
njega padale modre vžigalice.