Pojdi na vsebino

Na posipu Hudiga Grada

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Sadovoljna nedolshnoſt. Na poſipu Hudiga Grada.
Zbirka Krajnska zhbeliza, 1
H.
Na grobu.
Viri: http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Krajnskazb1_2_3.djvu
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Tiha grosa me ſprehaja,
Al’ oſtanem, al’ beshim?
Vſe podera ſe in maja,
Med ſkalovjem oſtermim.

Plas poſipa ſe po ſteni,
˛Siv’ osidje ſe drobi
Kaj rasmet leta pomeni?
Rasvalina, kdo ſi ti?

Hudi Grad, ti dom trepeta,
Prednjim ſtarſhem nevſtrahvan!
Perſhle ſo maſhvanja léta,
Blisha ſe ti sadnji dan.

Kje ſo ſkladi, kje sidovi,
Tabra dolg ſlovezha mozh?
Kje ſo vrata, kje moſtovi?
Jezh kje tvojih ſtraſhna nozh?

Kje ſ-hodiſha, kje moriſha?
Kje oroshja tvojga ſhum?
Kje ſtreliſha, kje ſtrashiſha,
Kje ukanje tvojih trum?

Davno ſo junaki sgnjíli,
Mirniga ſoſeda ſtrah,
Dnevi ſlave ſo minili,
Rasvalina ſi in prah.

Tak’ u prah in rasvaline
˛Se na semlji vſe rasſpe,
Zhaſ pomigne, vſe to mine,
Kar zhloveſhki rod pozhne.

Le kar v’ ſerzu lepga ſtvari
Boshja miloſt, obſtoji,
Unſtran ſveta lepſhi sari,
Lepſhi ſe ponebeſi.

H.