Na posipu Hudiga Grada

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Sadovoljna nedolshnoſt. Na poſipu Hudiga Grada.
Zbirka Krajnska zhbeliza, 1
H.
Na grobu.
Viri: http://sl.wikisource.org/wiki/Kazalo:Krajnskazb1_2_3.djvu
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 100 percent.svg To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Tiha grosa me ſprehaja,
Al’ oſtanem, al’ beshim?
Vſe podera ſe in maja,
Med ſkalovjem oſtermim.

Plas poſipa ſe po ſteni,
˛Siv’ osidje ſe drobi
Kaj rasmet leta pomeni?
Rasvalina, kdo ſi ti?

Hudi Grad, ti dom trepeta,
Prednjim ſtarſhem nevſtrahvan!
Perſhle ſo maſhvanja léta,
Blisha ſe ti sadnji dan.

Kje ſo ſkladi, kje sidovi,
Tabra dolg ſlovezha mozh?
Kje ſo vrata, kje moſtovi?
Jezh kje tvojih ſtraſhna nozh?

Kje ſ-hodiſha, kje moriſha?
Kje oroshja tvojga ſhum?
Kje ſtreliſha, kje ſtrashiſha,
Kje ukanje tvojih trum?

Davno ſo junaki sgnjíli,
Mirniga ſoſeda ſtrah,
Dnevi ſlave ſo minili,
Rasvalina ſi in prah.

Tak’ u prah in rasvaline
˛Se na semlji vſe rasſpe,
Zhaſ pomigne, vſe to mine,
Kar zhloveſhki rod pozhne.

Le kar v’ ſerzu lepga ſtvari
Boshja miloſt, obſtoji,
Unſtran ſveta lepſhi sari,
Lepſhi ſe ponebeſi.

H.