Na mojo domovino (Urban Jarnik)
Na mojo domovino Urban Jarnik |
|
Kam si prišla, domovina,
da odločena sva zdej?
Žlahtna prižana dolina,
Nisi več, kar bla si prej!
Strgana je ta dežela,
Veza je odvezana,
Ti gorinja ne boš smela
Klicati se ojstrojska.
Že prihodnih žovtov časi
Meni v misel pertečó,
Mi tedaj prut gori lasi,
Ko razbojniku stojó.
Sosed bo vmoril soseda,
Žlahta žlahto, brata brat,
V duhi kir kol' to pogleda,
Mure milu žalovat'.
Stare šege nu vužance
Se skuz nove zbrišejo,
Znanc zgubí zdej svoje znance,
Nas meniki ločijo.
Kdar jes gori k vam pogledam,
Solze meni pertečó,
Kir jes vidim, da vas k čedam
Ptujam zdej perdružijo.
Vunder kratkovidijoči
Ne poznamo božji sklep;
Če nas lih od sebe loči,
Je pravičen njega tep.
Kralj, cesar nu vsu cesarstvo
Pride iz previdnosti;
Čassti božjo gospodarstvo,
Stari Bug gospodarí.