Na Preširnovem domu
Na Preširnovem domu Josip Stritar |
|
<poem>J Od daljnih straij, kjer Drava deroča, "Kjer Sava valove bistre vali; Kjer Kolpa se vije, jaderna Soča V jadransko morje peneča hiti: Prirómalo sem je ljudstvo izbrano, Na pesnika dom, v ljubezni mu vdano.
Oj zdrava, hiša sredi rajal Nad tabo plavaj sreča, mir; Iz tebe lil je pesnij vir, Ki slastjo serca nam napaja.
„Luna sije" — Melodije Sladko-tožne, čnj! done. Krasna deva I Tebi peva, Toži pevec vnet za té.
Omečile Pesni mile Nijso tvojega serca; Naše poka, Sladko joka, Solza v ókn nam igra.
Močneje, mileje pesen doni, Kedor jo čuje, sercé mu topi :
„Sirota vboga, zapuščena, Oj domovina , domovina ! Z bridkostjo, žalostjo pojèna; Nemilost tuja, hujše sina Nezvestost, mati, te boli." —
A tiho! poglej, nebo se vedri; Sinu si rodila, blago sercé, Ki nosil je tvoje — človeštva gorje ; Kar čutil, nam v sladke pesni je zlil, Ljubiti nas mater, človeštvo učil.
Preširen budi, Preširen nas vodi. Na delo za njim, na duševni boj! Pravic i udani, luči; svobodi, Naprej , za svoj dom navdušeni roj! Preširna vihra pred nami zastava, Voditelju-pevcu kličemo: Slava !