Na Krasu

Na Krasu
(Primorske pesmi)
Igo Gruden

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

1.
Kraško poljé s kamênjem ográjeno,
suho, razpaljeno, nikdar pomlájeno,
v pretesnih dolinicah se razprostira:
na njem pšenica brez dežja umira,
vene ajda in trta sahne,
še vetra ni, da skôznjo dahne.

Zdravi možje in starci še čvrsti,
žene, dekleta in starke – po vrsti
srčnó te borne lehe gojijo …
in voli furlanski se v soncu kadijo,
fántič jih z beko in s klici priganja,
stopa po rázoru, žvižga in sanja.

Kraške vasice z zvonikom na sredi,
znanke ste mi v pomanjkanju, bedi:
pohlevne hišice, s skrlami krite,
na podu glavíce splétene v kite,
po oknih nagelj, zelèn rožmarin
fantom v Ameriki cvete v spomin –

in rekli so mi, da hodil si tod,
a jaz vse zaman sem ped za ped
iskal tvojo božjo sled –
o Gospod!

2.
Vzduh težák je in vse polje
dežja čaka;
skozi rázor mračne volje
kmet koraka.

Lice bolj od žejne zemlje
je razkrito,
od skrbi, ki kri izžemlje,
vse izpito.

V polju bilka se ne gane,
ptič molči;
skozi dalje nepoznane
blisk leti.

Na razgrete njive v polje
lega mrak:
kamorkoli, sam, brez volje
gre korak.