Pojdi na vsebino

Na Javornik

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Na Javornik
M. Pirnat
M. Pirnat
Izdano: Planinski vestnik junij 1904, leto 10, št. 6, str. 96-97
Viri: dLib 6
Dovoljenje: Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Naše domovje kaže prijetno raznoličnost v svojem gorovju in lahko ustreza turistom vseh vrst.

Slovenske gore se ponašajo z visokimi, težko pristopnimi vrhovi, ki posebno mikajo predrznega planinca in ga vabijo, da jih naskoči z vrvjo in cepinom, z derezami in ostro okovano gorsko palico.

Imamo pa tudi pri nas obilico hribov in gora, ki baš ne segajo nebu v oblake, na katere človek dospe lahko v nepodkovanih črevljih. Ti hribje so kakor nalašč ustvarjeni za ono vrsto planincev in hribolazcev, ki nočejo po višavah izpostavljati svojega življenja v nevarnost, ki radi hodijo po zložnih potih. Ti hribje so za prijatelje nižjih gora, na katerih pa morejo uživati prav takšno planinsko veselje, kakor ga uživa vratolomni turist med navpičnimi skalami in čermi.

Prejšnja leta smo se zanimali le bolj za gorske velikane, zadnje čase pa se je ganila neka vrsta ponižnejših planincev, ki obračajo vso svojo pozornost na nižje naše hribe in hočejo tudi tem pomoči do prave veljave. Oklenili so se ti planinci s pravo turistovsko ljubeznijo in gorečnostjo pozabljenega Krima, izlete napravljajo na mični vrh Sv. treh kraljev; pozabi bodo oteli še marsikak slovenski vrh, ki se ne odlikuje baš po višini, ki je pa zanimiv v tem ali onem oziru.

V isto vrsto vrhov kakor Krim, kakor Sv. trije kralji spada tudi Javornik pri Črnem vrhu nad Idrijo. Kakor onadva so tudi tega do danes prezirali planinski krogi.

Kakor Krim zasluži i Javornik, da se začno naši turisti zanimati zanj. Javornik je lahko dostopen, od katerekoli strani greš nanj. Posebno veljavo mu daje krasen, obsežen razgled z njegovega temena. Ta razgled daleko presega razgled s Krima ter z vrha Sv. treh kraljev. Celo kameniti Nanos, ki tako slovi po svojem razgledu, se v tem oziru ne more kosati z Javornikom.

Nočem tu obširneje govoriti o razgledu z Javornika. Opozarjam le, da se z njega pregleda cel venec gora, ki obdajajo našo Kranjsko, da ti z njega plove pogled v daljno Furlansko in Beneško ravnino tja do Beneških planin; velik del kršne Istre leži tu pred tvojimi očmi in lep kos Adrijan-skega morja se ti blišči nasproti. Parnike na morju lahko opazuješ s prostimi očmi. Pozabiti ne smemo, da vidimo z Javornika tudi


Ljubljano,

mater sinom slavnoznano,
vse dežele čast in kras.

Na ta zanimivi razglednik priredi Idrijska podružnica večji izlet dne 9. in 10. julija (sobota in nedelja) in prav vljudno vabi k udeležbi v prvi vrsti Ljubljančane, pa tudi druge prijatelje planin in gora iz bližnje okolice. Izleta se udeleži tudi Vipavsko - Ajdovska podružnica. Za Ljubljančane je najbolj pripravno, da se odpeljejo dne 9. julija ob l/,6. uri zvečer z brzo-vlakom do Logatca, kjer jih bodo čakali vozovi in popeljali v Črni vrh. Tam bo prijateljski sestanek v gostilni g. župana Ivana Lampeta, kjer se lahko tudi udobno prenoči. Ob dveh zjutraj dne 10. julija se odpravimo na Javornik (pičli dve uri), pridemo pred solnčnim vzhodom gori, si ogledamo razgled, se pozabavamo in odpočijemo ter krenemo nazaj v Črni vrh k obedu. Iz Črnega vrha odpeljejo zopet goste vozovi v Logatec. Kdor bi bil v soboto zadržan, bi se lahko tudi v nedeljo zjutraj odpeljal v Logatec in šel od tam naravnost na Javornik. A za en dan je ta tura pri sedanjih prometnih občilih po Notranjskem prehuda in prenaporna.

Za jed in pijačo bo v Črnem vrhu vse preskrbljeno. Seveda se mora vedeti za število tujih udeležencev; zato naj ti blagovolijo na dopisnici naznaniti svojo udeležbo Idrijski podružnici, ki tudi sicer daje vsa pojasnila.

Na veselo svidenje dne 9. julija v Črnem vrhu in dne 10. julija na Javorniku!