Naša pesem (Janko Kersnik)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Naša pesem
Janko Kersnik
Viri: Zbrano delo Janka Kersnika 4
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Cekinov ste cesarskih sto

za pesem obljubili,

ki naj potoži vaše zlo,

izmišljeno po sili;

in našla se je v kratkem res

popevka vam pogodi;

"Odslej", tako kričite vmes,

"to naša pesem bodi!"


Bilo je treba v roke sto

cesarskih zlatov šteti,

da mogel je popevko to

vaš nemški pevec peti.

To pač ni gorka, lista kri,

ki v vaših žilah teče:

za zlat rumen šele vzkipi,

za zlat šele kaj reče!


To pesem boste večkrat zdaj

po naših peli krajih;

češ ta s strahoto jih navdaj! —

A taka ne navda jih! —

Po naših žilah gorka kri

krepkó ima rodbino;

žal, — ž njo, oh, ž njo pisali mi

smo vašo zgodovino!


Kdo je dajal rosé glavé

pod Lipskim, Belim Gradom?

Polabsko branil kdo polje,

ustavljal se napadom?

Kdo nemški Dunaj je otel,

porazil vam Madžara?

Kdo Turku ljuto moč je vzel,

ubranil vas Tatara?


Za vašo vero in zemljo,

mi kri smo prelivali,

a vi bolest in kri vso to

za svojo ste prodali.

Slovane v boj podili ste

za svojo domovino,

slovansko kri svojili ste

za nemško zgodovino.


Oh, tuje, tuje nam zemlje

s krvjo smo mi gnojili;

doma, doma pa smo polje

s solzami si rosili.


In po rdečih brazdah tam

moč vaša je zorela,

doma, doma pa rosna nam

le pesem je cvetela.


Oh, Bela gora, Kosovo!

To še pri nas odmeva

tako bridko — tako mehko!

Srdi nas in — ogreva.

In te ne plača ni cekin

ni tisočerih hvala,

ne plača pesmi te spomin —

le kri jo je plačala!


Ko vam napoči reve čas,

bo sama se rodila

popevka, ki bo vsako vas,

deželo vso dramila.

Sedaj pa jasno se nebo

nad rodom vašim spenja;

po drugih stopate trdo,

pri vas pa ni trpljenja.


Svobodno pojte jo glasno

to pesem vašo — zlato;

pri nas, pri vas, povsod vedó,

da plačan je, kdor zna to.

Mi vrnemo vam svoj "Naprej!",

poznan do zadnje koče,

potem pa še "Slovani, hej!" —

V dnu srca vam bo vroče.