Naš zadružni dom
Naš zadružni dom Vera Albreht |
|
Mi zdaj podiramo staro zidovje,
zbiramo kamen, opeko, tramovje,
vozimo apno, kopljemo glino,
novo gradimo si zdaj domovino.
V prvi petletki naše obnove,
gradimo na vasi zadružne domove,
Vaška mladina, možjé in žene,
združeni v delu, misli smo ene:
vsak udar krampa, motike, lopate,
nas približuje v čase bogate.
V jeseni, za vozom voz v vrstah poroma,
z našim pridelkom pod streho doma:
tjakaj popeljemo trt naših vino,
drevja sadove, našo živino,
les naše šume, naših polj žito,
za blagor ljudstva, tovariš Tito!
Mi zdaj podiramo staro zidovje,
kopljemo temelje, zidamo nove.
Z vsakim zamahom v tla kamenita,
smo bližje ciljem časom procvita.
Naša vasica, nekdàj zaostala,
bo kmalu bogata, napredna postala.
Novo življenje se zdaj nam obeta,
v zádružnem domu za delavca-kmeta.
Mi zdaj podiramo staro zidovje,
zbiramo kamen, opeko, tramovje,
vozimo apno, mešamo glino,
novo gradimo si zdaj domovino!
Opombe urednice
[uredi]- Vera Albreht je napisala tudi igro z enakim naslovom Naš zadružni dom (Pionir, 1947/48, let. 6, št. 2, str. 268-274), za katero je na natečaju Mladinske knjige za mladinske in pionirske igre dobila drugo nagrado (prva nagrada ni bila podeljena). V igri je večina verzov iz pesmi.