Naš tujski promet

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Naš tujski promet*
Izdano: Planinski vestnik januarja 1905, leto 11, št. 12, str. 208-2012
Viri: dLib 12
Dovoljenje: Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


V zadnjem času se je vendar pričelo tudi pri nas delovati zelo intenzivno za povzdigo tujskega prometa, ki je ravno za našo deželo velikanskega pomena. Žal, da se je toliko časa ta narodnogospodarska panoga toliko zanemarjala, da so nas marsikatere kronovine daleč prehitele ter v veliko škodo naše dežele povzdignile tujski promet na zelo visoko stopnjo. Pogrešali smo pri naših časnikarskih sotrudnikih one vneme, ki jo imajo nemški časnikarji za povzdigo tujskega prometa, kar svedočijo stalne rubrike , o tujskem prometu v nemških listih. Mi smo se vedno trudili, kolikor mogoče posvečati tujskemu prometu največjo pozornost, ter storili v tej zadevi, kolikor so nam dopuščale naše skromne sile. A tudi med Slovenci se je končno pričelo zanimanje za tujski promet, ki lahko postane za našo deželo bogat vir vedno bolj naraščajočih dohodkov, ki bi lahko omogočil saniranje naših deželnih financ, ne da bi iznova obremenil davkoplačevalce.

Pred nedavnim se je osnovalo »Društvo za povzdigo tujskega prometa«, ki pa je navezano na zelo skromna sredstva, s katerih pomočjo naj bi doseglo svoj cilj. O tem društvu je pisal »Neues Wiener Tagblatt« pred nedavnim časom. V dotičnem dopisu se je trdilo, da procvitanje tega društva ni velike važnosti samo za našo deželo, ampak tudi za Dunaj in druge sosednje kronovine. Pisec piše:

»Kranjska ima poleg krasnih planinskih pokrajin z mikavnimi, divjeromantičnimi jezeri tudi neko specijaliteto, ki je nima nobena druga dežela, namreč raznovrstne podzemeljske jame, za katerih obisk bi se potrebovalo več dni. Tujcem bi bilo posebno priporočati Postojnsko jamo in Škocijansko jamo pri Divači.

Postojnska jama je sicer znana, a vendar ne tako, kakor bi morala biti. Ves obrat se je takorekoč šele pričel. Škocijanska jama ima sicer ves drug značaj kakor Postojnska, posebno Mohoričeva in Mariničeva jama, katerih ni treba umetno razsvetljevati. Povsod so velikanske, divje, ozke »doline«, tesni, slapovi itd.

Žal, da so vse te krasote premalo znane in da je za njih obisk premalo udobnosti. A saj se da to vse izboljšati!

Jame si lahko ogledamo v pol dneva ali v celem dnevu (iz Ljubljane). Pomanjkanju hotelov se je z otvoritvijo hotela «Union« vsaj deloma odpomoglo, ker ima kakih sto sob; ljubljanski Grad je kupila mestna občina. Vrše se posvetovanja o prenovljenju Gradu in o napravi vzpenjače, kar vse gotovo povzdigne tujski promet. Razgled z Grada je prekrasen in zelo obsežen.

Kako krasna je Škocijanska jama, svedoči sledeče: Pred nekaj leti je v to jamo napravilo izlet društvo »Deutsch-österr. Alpenverein«. Pri tej priliki je predsednik švicarskega planinskega društva navdušeno govoril o čudesih, ki jih je tu videl. Med drugim je rekel, da bi si Švicarji čestitali, ako bi bila tako naravna čudesa last njih dežele. Gotovo bi si tam sezidali hotele, ki bi pospeševali tujski promet. Neki Amerikanec je menda hotel Postojnsko jamo vzeti v najem, kar dokazuje, da je tu širno polje za tujski promet. Žal, da Kranjci in Avstrijci tega še vedno ne spoznajo.

V resnici pa ta čudesa niso važna samo za Kranjsko, ampak za vse avstrijske dežele, osobito pa za tujski promet mesta Dunaja. Kdor hoče obiskati te jame, mora prepotovati druge dežele in iti skozi druga mesta. Dočim je planine mogoče pohajati le v poletju, je mogoče te jame tudi v drugih letnih časih, da celo v najhujši zimi. Tisoči onih, ki imajo veselje do potovanja, ne vedo, kam naj se obrnejo v bodočem letu. Le malo jih je od teh, ki pridejo na Kranjsko, da vidijo naravna čudesa, kakršnih ni videti nikjer na svetu. In zakaj to? Zato, ker množina niti ne ve za ta čudesa. Švica izda vsako leto v povzdigo tujskega prometa za reklamo milijon frankov. To je vsota, kateri se naravnost čudimo. Vse deželne zveze za povzdigo tujskega prometa v Avstriji, na čelu ona na Dunaju, bi morale v lastnem interesu poleg priporočanja lastnih znamenitosti omenjati tudi naravna čudesa Kranjske. Že večkrat se je govorilo o središču vseh deželnih zvez v Avstriji. Prepričani smo, da bi to središče tujski promet Avstrije lahko izredno povzdignilo, če bi opozarjalo tudi na imenovane znamenitosti Kranjske, ki jim ni para.«

Tako dopisnik »Wiener Tagblatta«.

K temu bi bilo še pripomniti: Kranjsko s svojimi jamami, posebno s Postojnsko jamo je smatrati kot središče tujskega prometa avstrijskih dežel. Pri Postojnski jami je država (erar) tudi soupravnica. Radi tega je uvaževati troje: deželo Kranjsko, avstrijska mesta in kronovine. Z ozirom na avstrijska mesta in kronovine ter državo ima dežela, oziroma faktorji, ki delujejo za povzdigo tujskega prometa, posebno pravico do posebne in izdatne državne subvencije za propagando tujskega prometa.

Švicarji se morajo posluževati že umetnosti, da priklenejo nase tujce, saj delajo že na mnogih krajih vzpenjače in gorske železnice. Dežela Kranjska pa ima take špecijalitete, kakršnih ni nikjer. V Švici provzroča tujski promet kakih 120 milijonov kron prometa. Kranjska bi morala razmeroma imeti okoli 17 milijonov kron prometa, ako bi toliko storila za tujski promet kakor Švica. Seveda bi morali vsi poklicani činitelji sodelovati, da bi se dosegel tak promet. Pred vsem je to dolžnost dežele, torej deželnega zbora. Subvencija države, ki znaša za celo Avstrijo 70 tisoč kron, bi jedva zadostovala za Kranjsko. Ako bi se hotelo delovati tako racijonalno, kakor se dela v Švici, bi morala dati Kranjska v razmeri s Švico na leto 60 tisoč kron samo za reklamo. Uspeh tujskega prometa bi bil v korist celi deželi, zatorej bi deželni zbor lahko brez vseh pomislekov dovolil izdatno vsoto za povzdigo tujskega prometa.

In še drug faktor je, ki je zelo važen in na katerega bode treba vplivati z vsemi močmi. To je južna železnica. Treba jo bode pripraviti do tega, da bode promet omogočila in podpirala, saj bode to tudi njej sami na korist. Zares neumljivo nam je, zakaj južna železnica, ki je Opatijo takorekoč ustvarila, Postojnske in Škocijanske jame ne vpošteva in svojega prometa ne prilagodi tem razmeram. Opatijska okolica je nadomestljiva, imenovani jami pa ne. Čudom se moramo čuditi, da južna železnica niti najpreprostejše udobnosti ne pripravi obiskovalcem teh jam, saj ne napravi niti preproste verande na peronu postojnskega kolodvora in ne preskrbi zadostnega števila železniških voz o svečanostnih prilikah ob pohodu Postojnske jame. Južni železnici ne pridejo niti na misel abonma-vozni listki, kakršni so vpeljani v Švici. To so po našem mnenju stvari, za katere naj bi se naši poslanci z vsemi silami zavzeli. Pri deželnem zboru so se konštituirali razni gospodarski odseki. Enega pa pogrešamo in ta je: odsek za povzdigo tujskega prometa, ki naj se čimpreje izvoli. Po našem mnenju to niso idealni načrti, ker temelje na številkah. Ta zadeva je tako vitalnega pomena za našo deželo kakor malokatera, ker ima naša dežela dve tako privlačni točki kakor nobena druga. Ne moremo si kaj in ne šteje naj se nam v zlo, če se nam zde naši ljudski zastopniki premalo podjetni, da ne ustvarijo prometa, ker računajo le z že obstoječimi dejstvi.

Naše mnenje je, naj se deželni zbor z vso resnostjo loti akcije za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem.

Nedavno je bilo v železniškem ministrstvu pod predsedstvom ministerijalnega svetnika dr. Rölla posvetovanje, pri katerem se je letos prvikrat** razgovarjalo o zadevah, ki so v zvezi s povzdigo tujskega prometa. Posvetovanja so se udeležili odposlanci finančnega ministrstva, namestništva Tirolske in Predarlske, dunajskega magistrata itd., kakor tudi odposlanci mnogih prometnih uprav. Edino zastopstvo komisije Postojnske jame ni bilo navzočno. Konec tega posvetovanja se je temeljito razpravljalo o vprašanju, na kak način pridobiti sredstev, ki so potrebna za večje akcije v povzdigo tujskega prometa. Pričelo se je razmotrivati o ideji, bi li ne kazalo v ta namen uvesti posebne naklade, morebiti v zvezi z naklado trgovinske zbornice.

Ali ne bi bilo mogoče, da bi ravno Kranjska prva sprožila to velevažno akcijo ter bi se posvetovala o tem činu samopomoči in ga izkušala izvesti? Ako se že ministrstvo bavi s takimi mislimi v povzdigo tujskega prometa, koliko bolj je v to poklicano deželno zastopstvo, osobito Kranjske, ker od drugod ni upati izboljšanja blagostanja.

Tujski promet je dandanes velik narodnogospodarski činitelj, katerega važnost narašča od dne od dne. In da se dosežejo v resnici veliki uspehi, morajo sodelovati združene moči pod uradnim vodstvom, ne pa društvo, ki razpolaga z najprimitivnejšimi sredstvi, katerih si mora šele priboriti z velikimi težavami.

Končno opozarjamo še slovenske finančne kroge, bi li ne bilo mogoče osnovati konsorcijev, ki bi gradili hotele; potem bi ne mogli jadikovati, da tujci odneso največ dobička od tujskega prometa, potem bi se jim kapital obrestoval više nego po 4 odstotke.


  • Zanimivi članek priobčen iz 43. štev. »Gorenjca« t. l. Opozorili smo nanj že novembra meseca.
    • Drugo posvetovanje je bilo 9. t. m. Udeležil se ga je tudi zastopnik naše deželne zveze za tujski promet, g. dr. Val. Krisper.