Naš drugi ples

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Naš drugi ples
Izdano: Planinski vestnik februarja 1905, letnik 11, št. 2, str. 24-27
Viri: dLib 11/2
Dovoljenje: Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Doživelo je naše društvo zopet lep dan uspeha! Združilo je svoje prijatelje pri veselici, katere sijaj je, združen s sijajem predlanskega prvega planinskega plesa, izzval občo pohvalo ter priznanje, da je naše društvo danes najbolj priljubljeno središče družabnega življenja. Čemu zahvaljamo pač uspehe svojih prireditev, če ne simpatijam, katere budi v vsakem planinstvo, ta najmodernejša in zdrava ideja, stremiti po uživanju prirode in nevenljivega čara njenih krasot! Našemu društvu, ki je vzrodilo in priljubilo to stremljenje, je vedno več naroda naklonjenega, naše društvo se čimdalje tembolj vpošteva, in zato je pač le naravno, da nam je moči vzklikniti po večtedenskem trudu sebi v zadoščenje: uspel je naš drugi ples!


Lepo je uspel, lep je bil naš ples, vesel in družaben, prisrčen in zadovoljiv. Zadovoljiv je bil pred vsem v gmotnem oziru, kajti izdatno je podprl društveno blagajnico in s tem omogočil nadaljno uspešno delovanje v korist našim pokrajinam, katerim je bil namenjen.


V skalnat planinski raj je bilo opremljeno plesišče. Slikoviti stenski prospekti so nas prestavili na ledenik pod Triglavom in nam dali gledati v širnem krogu vrhove Pihavec, Begunski vrh, Stenar, Križ, Razor, Rogico, Škrlatico in Suhi plaz, katerih veličastvo je s srečno roko naslikal na platno mojster v pokrajinski perspektivi, gledališki mojster g. Louis Waldstein, po načrtih g. Henrika Ulricha. Skale so maskirale stebrovje v dvorani, ki se je dvigalo nad dekoracijo, ko da je postavljeno na živo skalo, in je nosilo v svojih višinah bogato venčevje, izza katerega so se blesteti značilni znaki planinskega društva. Prelesten je bil pogled po bogato opremljeni dvorani. Smrečje, mahovje, bršljan in robida, katerih zelenje je oživljalo belost skalovja, vse to je budilo s svojo ubrano skladnostjo vtisk, kakršnega čini šopek vonjivih šmarnic, vzpenjajočih se nad zelenje svojega listja. In da te prestavi pogled prav živo v pravo naravo planinskega veličastva, so ti kraljevali na višinah skal orli in ptice, ki jim je raj v hribovju.


V ljubezniv sprejem gostov je bila postavljena blagajnica pod planšarsko kočo, „Turkovo bajto" v kateri je dvoje koz pozvanjalo prav po planinski z zvonci, in ukal je tu mlad pastir od veselja nad prihajalci, katerih se je napolnila dvorana. Pot v dvorano je bila po skalovju dobro markirana; kazala je tablica, kod drži pot skozi Vrata na Triglavski ledenik, tja kjer je čakalo vsakega zadovoljnost, vsakega veselje. Pod slikovito, z zelenjem obraslo skalo sta združili okoli sebe gospe Cecilija Kavčnik in Ana Prosenc kot načelnici bufeja gospe Lujizo Levstek, Fernando dr. Majaronovo, Ivano Supančič in gospodične Elzo in Miro pl. Kubányi pa Belo Kavčnik, da so postregle z okusnimi jestvinami za vsako postrežljivost hvaležnim turistom, katerim so točile v sosednji, v samem zelenju se topeči lopi krepčilno in vedrilno vino pod vodstvom gospe Mici Koch gospe Ela Auer, Antonija Kostanjevec, Ženka dr. Oražnova, Irena Ružička in gospodične Mici Juvančič, Ivanka Mikuž, Mimi Rohrman, Elza Svetek in Milka Travner. In ker je bilo toliko turistov, da ni bilo lahko vsem postreči na enem kraju, je vabila druga vinarna goste na galerijo, kjer so v lopi, značilno opremljeni z znaki turistovskega sporta, stregle pod načelstvom gospe Hedwige Šubic gospe Ivanka Kačič, Pepina Macher, Matilda dr. Zbašnikova in gospodične Pavla Borštner, Olga Dev, Karla Modic, Pavla Senekovič in Vera Vencajz. Pa še tretji kraj odpočitka je bil preskrbljen trudnemu turistu; moral je tja v „Trento", kjer so ne manj ljubeznivo postrezale pod načelstvom gospe Minke Jebačin gospe Julija dr. Ferjančičeva, Marija dr. Pirčeva in gospodične Angela Accetto, Mihaela Javornik in Marta Reich. Da pridejo tudi dame turistinje in plesalke do svojega, je poskrbela gospa Josipina Mirovič ob sotrudništvu gospodičen Mile Kubelka, Danice Predovič in Irme Widmayr za slastno slaščiščarno. Tik slaščičarne je priredila gospa Vera dr. Šlajmerjeva posebno pozornost zbujajočo kavarno in čajnico. Za dragoceno zrcalno mizo, ki jo je dičil pravi sleč, vezan v mogočne piramide, s katerih se je usipalo rdeče cvetje slečevo, je opravljala gospa Eliza Mikuš ob trudoljubivosti gospe Maše dr. Švigljeve in gospodičen Darinke Franke, Minke Kandare, Josipine Klemenc, Ane in Mici Krejči, Roze Počivavnik, Uršike Strah ljubeznivi, turistom posebno všečni posel, podajajoč jim črno kavo, čaj in mnogovrstne likerje, zaželjene leke razburjenih živcev. Posebno imenitnega stališča so se veselile dame, ki so pod načelstvom gospe Jelke Naglas točile kipeči šampanjec v kapniški jami, ki se je s svojimi mehkimi, višnjevkastimi barvami čarobno svetila v svitu pestrih luči kakor kristal v kotu blesteče dvorane. Videl si tu streči gospodične Anico Ferjančič, Anico Grasselli, Faneto Prosenc, Milico Prosenc, Minko Skaberne, Mici Urbanc. In kdor je hotel okititi svoj klobuk po lepi navadi kakor na planinah s cvetjem, ali kdor je hotel kupiti svojemu dekletu spomin na nepozabni večer, je stopil tja, kjer je vodila gospa Ida Škof z gospo Olgo Vrtovec in gospodičnami Ivanko Domjanovič, Davorino Karlin, Ivanko Lampe, Ano Mayer in Mici Soos prodajo cvetlic. Dobil si tu planik, svežega sleča in duhtečih ciklamov bogato izbero. Bilo je vse tako lepo, tako ljubo, da se je topilo srce radosti in zadovoljstva ob vsem, kar je bilo videti. Vrhovno vodstvo vse damski skrbnosti izročene veselice sta opravljali gospe Franja dr. Tavčarjeva in Marija dr. Kušarjeva kot predsednici damskega komiteja.


In med tem, ko se je razvilo po stranskih prostorih ob toliki vabljivosti onega, kar je oskrboval damski komite, v radosti prekipavajoče semenjsko vrvenje, je rajala v dvorani mladina ob zvokih vrle društvene godbe. Plesalo se je z navdušenjem, plesalo se je pod Triglavom, vrhu planin kot pod milim nebom, ki se je razprostiralo nad plesalci v brezmračnem, sinjem oboku.


Umakniti so se morali plesalci le, ko je priukala vesoljna garda na ples došlih planincev, vsa v turistovski opravi, na plesišče. Pridružil se jim je v krasnih gorenjskih narodnih nošah dospeli Blejski pevski zbor. In razlegnil se je po dvorani navdušujoči spev „V Triglava oziram se skalnato stran .. ", za njim pa ljubezniva narodna „Na planinah solnčece sije ... " in druge. Vrsto pevskih zborov je prekinil pretresujoč prizor. Izza skalovja pod Triglavsko steno se prikaže človeška postava; zašel je predrzen turist na kraj pogube — in le spretnosti spremljajočih ga tovarišev, ki so vrgli za njim vrvi in ga z njimi otvezli, se je posrečilo, spraviti ga na varno — seve šele, ko je posnel na lice mesta došli fotograf znameniti prizor, da ga je mogel potem razpečati z razglednicami med senzacije željno občinstvo.


Kaj naj še poročamo? Da se je razdalo med došlece kar dvoje izdaj za plesni večer po hudomušnem Janku urejenega in g. Rudolfu Veselu ilustrovanega dnevnika „Zlatoroga", ki je izšel kot večernik in jutranjik, — da so došli na ples tudi triglavski vodniki Šmerc, Urbas, Jakelj, Hlebajna pa Požganc, — da je bilo na plesu v izobilju lepih narodnih noš, — najlepše je pač to, da je bila na plesu prisrčnost med gosti in pa nehlinjena, vesela radost, tista židana volja, ki preustroji vsakega v navdušenega hvalitelja plesne noči, ki je bila to pot pač vsakemu le prekratka. Ah, pač, veselje le prehitro mine!


Nepozabljena ostane vsem udeležencem ta lepa noč in nje vzorno uspela priredba, za katero gre hvala neutrudljivi vnemi in skrbni spretnosti društvenega impresarija, gosp. inženerja Jaroslava Foersterja, hkratu pa tudi gospodu stud. iur. Francu Zupancu, ki je vestno pomagal prvemu pri izvršitvi onih sto in sto podrobnosti, katere ustvarjajo v svoji celotnosti tisto harmonijo, ki budi zadovoljstvo, dobro razpoloženje. Poudarjeno bodi tu, da je prevzela izvršitev vsega prelepega dekoracijskega dela tvrdka J. J. Naglas, plese pa da je vodil gosp. Oton Balzar.