NEVESTA IN LUNA

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti

Nevesta jo pozna. Njeno hrepenenje
je tako dolgo, da je priromalo
do Lune in nazaj. Odkar diši nevestin spol,
mesečni spol.

Krhelj Lune, kdaj si padel iz kutine,
ledeno zardel, se z prosojnimi dlačicami
dojenčka posul? Zakaj si enkrat temna
slutnja in drugič prstan?
Nezvestica, lunica, kdaj si me zvezala
z nebom, mi namazala jeziček,
mi prvič rekla mačka moja?

Luna jo ljubi, s spremenljivo strastjo
nebeščanke. Koliko nevest jo še čaka!
Kako hitro se starajo, ko jih prvič
prevara!

Lepa si, usoda.
Lepa lepa, usoda usoda.