Pojdi na vsebino

Mrtev

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Mrtev
Izdano: Primorski list 21. december 1896 (4/36), 176
Viri: dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Anglež sedi za mizo, obloženo z jedmi. Znanec s katerim se vže nekaj časa nista videla, ga najde tu mej skledami in krožniki, steklenicami in kupicami, zaverovanega v svoj posel. Vsede se Angležu nasproti in mu izrazi svoje veselje, da ga zopet zdravega vidi. Ne da bi znanca pogledal in mu dal prijazno besedo, Anglež samo nekoliko pomrmra in se zatopi zopet v svoje delo. Ko znanec nekoliko časa svoj lačni vis-a-vis ogleduje, vpraša Angleža: Kako se pa kaj vaš brat počuti? »Mrtev,« zagodrnja Anglež s polnimi ustmi. »Kako? je li res umrl?« »Mrtev,« ponavlja Anglež z neskaljenim ravnodušjem. »Kako pa vaš g. oče, jeli zdrav?« »Mrtev,« mrmra Anglež. »Za božjo voljo! to je pa res žalostno, v kratkem času izgubiti očeta in brata! Toda vsaj vaša mati in sestra ste zdravi?« »Mrtvi!« »Strašno! grozovito!« kriči vže v sredi besede, katero je hotel Anglež izgovoriti, znanec. To je v resnici pretresljivo, tako kratkem času izgubiti štiri svojih ljubih. Potem obmolkne znanec, boječ se, da ne bi Angleža pri spominu na drage ranjke razburil. Anglež se masti le še naprej. Ko vse pomaha, popije še kavo, prižge smodko in pogladi parkrat svojo dolgo brado, postane še le prijazen in zgovoren. Kako se pa vam godi, vpraša znanca, dolgo časa vas vže nisem videl? Lepa hvala, odvrne le-ta, pri kupčiji sem imel srečo, zdrav sem pa tudi, hvala Bogu! Da ste pa vi tako nesrečni, v kratkem času priti ob očeta, brata, mater in sestro, to mi je pa v resnici žal, prav pomilujem vas« Kaj pa bledete gospod? Kaj, priti ob očeta, brata, mater in sestro, ali se vam sanja?« – Prosim, gospod, saj ste mi prej odgovorili na vprašanje, kako se počutijo, da so vsi mrtvi. Anglež se na vso grlo zasmeja, potem pa odgovori: »Nič manj ko mrtvi so vsi štirje, živi in zdravi ko ribe so vsi, toda jaz, predragi, sem pri kosilu za ves svet mrtev.«