Mrožek dobi očala

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Mrožek dobi očala
Peter Svetina
Spisano: Uredila Tjaša Švigelj
Izdano: Svetina, Peter (2003). Mrožek dobi očala. Ljubljana: Mladinska knjiga. (COBISS). 
Dovoljenje: Green copyright.svg To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Na daljni sever, v Mrožkovo domače mesto na veliki plošči, so po dolgi svetovni turneji pripluli člani znamenitega polarnega orkestra. Po vsem mestu so bili razobešeni plakat, ki so vabili na slavnostni koncert. Program je napovedoval imenitne reči: uverturo iz opere Snežak in Amelija, Koncert za polarni sij in orkester ter Tjulnje plese. Pred blagajno se je zarana trlo občinstvo. Imenitnega koncerta ni hotel nihče zamuditi.

Medtem je v dvorani potekala vaja. »Pozor,« je šepnil severni jelen in dvignil taktirko. Severne lisice so pristavile loke k violinam, losa sta si potisnila v gobca ustnika lovskih rogob, tjulenj je še na hitro obrnil svoje note, polarna medveda pa sta že itak neka časa zbrano strmela v dirigenta. Le mrožek je še lahko brezskrbno sedel na svojem stolčku in trepljal kontrabas. Prih dvanajst taktov ni igral. Po prazni dvorani je zaplavala čarobna glasba. Nato se je pridružil še mrožkov kontrabas… ŠPLEN! ŠPLEN!

Nepravilni toni so dirigenta vrgli k višku. Zamahnil je s taktirko in zaklical: »Stop! Stop! Mrožek, kaj se pa igraš?« »Tisto, kar piše,« je rekel mrožek in osupel pogledal dirigenta. »Ni mogoče. Zaigraj sam.« In mrožek je zaigral svoj del.

»Narobe! Narobe! Napačni toni!« je bil zlovoljen dirigent. Da je bil zlovoljen, ni čudno, saj je bila to zadnja vaja pred slavnostnim koncertom! »Gremo še enkrat!« In spet je zaplavala melodija po dvoran, dokler…dokler se ni mrožek spet zmotil. »Nemogoče!« je vzkliknil dirigent in prekinil vajo. »Kaj pa ti je, prijatelj! Nikoli se nisi motil!« »Ne vem,« je dahnil mrožek. In ga je bilo sram. Res se ni nikoli motil, zdaj pa…

»Mogoče pa slabo vidi,« se je oglasil eden od severih medvedov. »Nekaj takega sem nekoč že doživel. Da je neki tjulenj slabo videl, namreč.« Severni medvedi so zelo preudarni in govorijo samo takrat, kadar je to nujno potrebno. »Presneta reč!« je vzkliknil dirigent. »In kaj naj storimo mi? Kaj če res slabo vidiš, mrožek? Saj ne moreš brati not! Naj odpovemo koncert?« Mrožku je šlo na jok. »Koncerta ni treba odpovedati,« je spet počasi rekel medved. »Mislim pa, da bi mogel mrožek dobiti očala.« 

KAJ? MROŽEK Z OČALI? »Ja, « je spet preudarno zabrundal medved. »Mrož s očali, kaj pa je to takega?« In res. Na vrat na nos sta mrožek in dirigent iz dvorane oddirjala k optiku. Ta je mrožka posedel na stol, mu nataknil na smrček neke hecne okvirje in vanje zatikal različne leče. Mrožek je moral medtem govoriti, kako velike sličice rib še vidi na steni nasproti. Še pred poldnem se je mrožek z očali vrnil v dvorano.

Vaja je to pot gladko stela Mrožek je igral brez napake. Zdaj je spet vse videl. In čeprav se jim je zdel z očali malce smešen, je vsem v orkestru odleglo. Koncertna dvorana je bila zvečer že tri četrt ure pred začetkom koncerta nabito polna. Poslušalci so čakali v napetem pričakovanju. Člani orkestra bi zdaj morali zakorakati na oder! In so res.

KAJ PA JE ZDAJ TO? Namesto uvodnega aplavza so poslušalci samo debelo zazijali! Na oder so primarširale tri polarne lisice. Z OČALI. Nato dva polarna medveda. Z OČALI. Pa dva losa in tjulenj. Z OČALI. In na koncu še mrožek in dirigent. Z OČALI. VSI Z OČALI! Severni medved je namreč predlagal, po dopoldanski vaji: »Imejmo pa vsi očala.« In so jih dobili. A vsi razen mrožka in ene od polarnih lisic, ki je tudi že slabše videla, so nosili samo okvirje brez stekelc. Poslušalci v koncertni dvorani so si še sami nataknili očala in gledali, ali res prav vidijo. Potem je dirigent dvignil taktirko in poslušalci so se umirili.

Dvorano je napolnila čarobna muzika. Koncert je prekosil vsa pričakovanja. Celo najbolj izbirčni česa podobnega še niso slišali. In navsezadnje – tudi videli še ne. Orkester se je kmalu spet poslovil od domačega kraja in odplul na domačo turnejo. In kamorkoli so prišli, povsod se je na koncertih trlo poslušalcev. In to kljub temu, a so se sčasoma nekaterim očala polomila. Medvedje in losi so pač bolj nerodne sorte. A glasba je vendar glasba, če je dobra, je dobra z očali ali brez njih! Tako je povedal severni medved. Mrožek in severna lisica pa sta si na enem od gostovanj kupila vsak svoj etui, da se jima ne bi očala, kadar jih nista imela na smrčku, po nesreči strla.