Mrak

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Mrak
P—r.
Izdano: Slovenski narod 8. junij 1907 (40/131), 1-2
Viri: dLib 131
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 25%.svg V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Spisal P—r.

V mraku so stopali še trije po klancu nad dolino, drugi volilci so se bili že razšli na razne strani. Po okolici je ležal večerni mir.

„Torej je zmaga naša, praviš," je rekel mož, ki je sključeno, s pipo v ustih stopal na sredi med sosedoma.

Sosed je prikimal.

„I, naša menda, saj to smo vedeli že preje; kjer so gospodje, tam je zmaga, kaj ne, boter?"

Boter na desni strani je zmigoval z glavo.

„Vaša je menda ali pa kaplanova, kakor hočete. Sam praviš, da je zmaga tam, kjer so gospodje, torej so zmagali gospodje. Ako zmago sebi pripisujete, je torej laž. Zmagali niste vi, vi ste bili zmagani. O kaki zmagi torej govoriš?"

Obstali so vsi trije.

„Kaj nisi ti, boter, volil z nami?" se je začudil kmet na levi strani.

„Kako naj jaz, svoboden mož, volim z vami. Ne pripoznavam poveljstva nad seboj."

„Ampak doktor je govoril lepe reči in gospodje so z njim."

„Zato pa, ker je doktor govoril lepe reči in ker so gospodje ž njim, zato sem volil po svoje. Zakaj pa doktor ne zmaguje v mestu pri doktorjih ..."

„To je stranka ..."

„Kdo je stranka? Doktor je stranka in gospodje, zato so z vami zmagali. Ko bi bila ta stranka prava, bi zmagovala tam, kjer so najbolj razumni ljudje, ne pa tam, kjer so najbolj neumni."

„To je res," je pritrdil mož na sredi, „zakaj pa pravijo, da smo mi stranka?"

„Kaj ti veš, kaj je stranka," je razlagal boter.

„Stranka je stranka," je rekel sosed, „stranka dela zase."

„Zato bo delala stranka za doktorja in za gospode, oni so stranka," je rekel boter.

„Zakaj pa," se je razjezil mož na sredi, „zakaj pa je prišel k meni podpisat glasovnico!"

„Zakaj si mu jo pa dal," je rekel boter.

„Saj je nisem dal jaz, baba jo je dala."

„Torej sta volila kaplan in baba, ne pa ti; ti si samo nesel glasovnico v dolino."

„Zakaj pa nas vodijo za nos?"

„Zato, ker se daste," se je posmejal boter.

„Ampak stranka je stranka," je rekel sosed na desni, „gre se za prepričanje."

„Kaj pa je to prepričanje?" je vprašal mož na sredi.

„Kakor je stranka stranka, tako je prepričanje prepričanje," je rekel sosed na levi.

Boter se je posmejal.

„Prepričanje je na podlagi razmišljevanj samostojno ustvarjen razsodek ..."

„Tako?" se je začudil sosed.

„Tako seveda," je pritrdil boter.

„Pa pravijo, da moramo voliti po prepričanju," je rekel sosed.

Mož na sredi se je razkoračil:

„Kako boš volil po prepričanju, če ga nimaš."

„Ampak gospodje imajo prepričanje," je rekel sosed.

Boter je molčal, čez čas pa je rekel: „Volitev je bitev, volilec je vojak in glasovnica je puška. Ako ne streljajo ljudje po svoji pameti, streljajo lahko proti sebi. Vi ste volili na komando in ustrelili ste sami vase."

„Zakaj pa," je vpil mož na sredi, „zakaj je podpisal mojo glasovnico?"

„Ampak načela, načela," je rekel sosed na levi.

„Kaj je pa zopet to: načela?" je vprašal mož na sredi.

„Načela so lepe krinke, ki se z njimi pokrivajo grde osebe," je rekel boter.

„Ampak načela zmagujejo," je rekel sosed.

„Zmagujejo in vladajo samo osebe, ker vse delajo samo ljudje. Dobiček ima tisti, kdor je bolj pameten."

„0, gospodje so pametni ljudje," je rekel sosed na levi.

„Seveda, zato imajo svoj dobiček," je rekel boter.

Stopali so počasi v klanec.

„Ampak, zakaj je podpisal mojo glasovnico," je začel zopet mož na sredi, „babo bom pretepel, ko pridem domov."

„Tega ne stori," je rekel boter, „ni baba kriva, drugi so bolj krivi."

Mož na sredi je molčal.

„Kadar greš na boj, vzemi oči seboj, da boš prav meril, kadar greš na volišče, imej svoje prepričanje, da boš prav volil," je rekel boter.

„To je res," je pripomnil sosed, „ampak gospodje, gospodje ..."

Mož na sredi je stisnil pesti.

„Gospoda se ni treba bati: gospod je stranka in naj voli stranko, mi smo svoji in volimo svoje ..."

„Ampak, zakaj je meni podpisal glasovnico", je vpil mož na sredi.

„Ampak, zmaga je zmaga," je rekel sosed, „zakaj pa nas imenujejo zavedne volivce?"

Boter se je posmejal.

„Zaveden volivec je tudi mož, ki stopa z nama na sredi. Največ zavednih volivcev je zavedenih volivcev. Zato je klaverna vaša zmaga. Šli ste zoper same sebe in ste zmagali — za načela."

Počasi so stopali naprej. Mrak je bolj in bolj pokrival temno pot.