Morska deklica

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Volčica Morska deklica
Matija Valjavec
Spisano: Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano: 2002
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Nekoč se je neki plemič zvečer sprehajal ob morju, in ko je sonce zašlo, je zagledal morsko deklico, ki se je kopala. Silno je bila lepa in bila mu je všeč. Ko ga je opazila, se je potopila pod vodo, on pa je odšel domov in vso noč ni mogel spati. Ves čas se mu je pred očmi vrtela morska deklica in ves čas je premišljeval, kako bi jo mogel dobiti za ženo.

Drugi dan je šel k morju in jo je spet videl. Potem jo je vprašal, kaj dela tu. Pove mu, da je že štirinajst let v vodi, da so jo že kot dojenčka vrgli v morje ter da so jo morska dekleta vzela medse in zredila. S tistim pa, kar je ponoči premišljeval, ne bo nič, ker ne more živeti na suhem, saj ima ribje oblačilo, da pa bo prišla vsak večer k njemu.

Ko je drug dan prišla k njemu, ji je rekel, naj poskusi obleči drugo oblačilo, da bo videla, kako ji bo pristajalo.

Slekla si je luske in se oblekla v to oblačilo. Potem je vzel luske ter jih ji skril, ona pa brez tega oblačila ni mogla biti v vodi. Zato je morala ostati pri njem, ter sta se vzela, in bilo je ženitovanje.

Tudi jaz sem bil zraven.