Pojdi na vsebino

Mornar (France Prešeren)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Zgubljena vera Mornar
(Poezije)
France Prešeren
Soldaška
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Nezvesta! bodi zdrava,
čolnìč po mene plava,
na barko kliče strel;
po zemlji varno hôdi,
moj up je šel po vodi,
mi drug te je prevzel.

Pri Bogu sem obljubil,
da préd bom dušo zgubil,
ko nehal te ljubít'.
Si z desno v desno segla,
pri Bogu si prisegla,
mi vedno zvesta bit'.

Morjá široka cesta
peljala me je v mesta,
kjer lepe deklice;
obrazov njih lepota,
sneg beli njih života
zmotila nista me.

Spet so se jadra bele
od južnih sap napele,
prinesla me nazaj;
dekleta mojga ženo
sem našel poročeno —
prestal sam Bog ve, kaj!

Le jadra spet napnimo,
valovom se zročimo,
kak' je čistó morjé!
Kaj njemu upat' smemo,
mornarji dobro vemo,
dekletam kaj — kdo ve?

Ne stráši moč viharja,
ne grom valov mornarja,
se smrti ne boji.
Spomin v potópu mine,
ljubezni bolečine
vsak dan spet oživi!

Po morji barka plava,
nezvesta, bodi zdrava,
sto tebi sreč želim!
Po zemlji srečno hôdi;
moj up je šel po vodi,
le jadrajmo za njim!