Pojdi na vsebino

Molitev (Josip Cimperman)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Pesmi
Josip Cimperman
Spisano: 1869
Viri: Pesni. Ljubljana: Natisnil in založil Jožef Blaznik. Digitalno besedilo priskrbel Marko Stabej, postavil M. Hladnik
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Molitev.

[uredi]

Ozrì, Neskončni! s stola svitle slave
Se ná-me, slabo in ubogo stvar,
Prižgì mi v umu luč resnice prave,
Pomiri v sèrcu strasti vsak vihár!

Daril mi um, sercé daril Si blago;
Da pripeljale pač ti dve močí
Kedaj bi v Tvoje me domovje drago,
Kjer čast se Tebi z veka v vek glasí!

Neznani Ti, Vsevédni! niso bôji,
Ki s sercem je nemilo bíje um;
Sercé se s trudom vklanja volji Tvoji,
In um mi vhaja v derzovit pogum.

Pa sej spoznám, da sad pregrehe 'zvirne
V oboje grenek je zasadil strup,
Da um v prepade sili le preširne,
In sèrce slabo mi podira up.

Zedini torej, Žar resnice svéte!
Močí sovražne v eno blago moč,
Ker rajski mir le tam poganja cvéte,
Kjer nima vlade černih dvomov noč!

Ozrì, Neskončni! s stola svitle slave
Se ná-me, slabo in ubogo stvar,
Prižgì mi v umu luč resnice prave,
Pomiri v sèrcu strasti vsak vihár!