Molitev (Josip Cimperman)
Pesmi Josip Cimperman |
|
Molitev.
[uredi]Ozrì, Neskončni! s stola svitle slave
Se ná-me, slabo in ubogo stvar,
Prižgì mi v umu luč resnice prave,
Pomiri v sèrcu strasti vsak vihár!
Daril mi um, sercé daril Si blago;
Da pripeljale pač ti dve močí
Kedaj bi v Tvoje me domovje drago,
Kjer čast se Tebi z veka v vek glasí!
Neznani Ti, Vsevédni! niso bôji,
Ki s sercem je nemilo bíje um;
Sercé se s trudom vklanja volji Tvoji,
In um mi vhaja v derzovit pogum.
Pa sej spoznám, da sad pregrehe 'zvirne
V oboje grenek je zasadil strup,
Da um v prepade sili le preširne,
In sèrce slabo mi podira up.
Zedini torej, Žar resnice svéte!
Močí sovražne v eno blago moč,
Ker rajski mir le tam poganja cvéte,
Kjer nima vlade černih dvomov noč!
Ozrì, Neskončni! s stola svitle slave
Se ná-me, slabo in ubogo stvar,
Prižgì mi v umu luč resnice prave,
Pomiri v sèrcu strasti vsak vihár!