Mojca in živali

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Mojca in živali (epigram)
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis, IN = 6796. Različica z naslovom, Mojca, rokopis, IN = 6800.
Dovoljenje: {{licenca-Cc.logo.circle.svg Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


"Zajčka bom ljubila za pojesti",
verz, ki bogme, vreden je cekina!
Takšnih ne pobira se po cesti,
glavi dve – in že je umetnina.


Opombe urednice[uredi]

  1. Puščica leti na glavi pesnic Vide Taufer in Lili Novy. Verz je v dvostišju (govori ga Lisica) »Ne! Obljube svoje sem si v svesti, / Zajčka bom ljubila za pojesti.« Knjižica Mojca in živali je izšla v Cicibanovi knjižnici (Vida Taufer, Lili Novy, Mojca in živali, ilustrirala Marlenka Mukova, Mk, Lj, 1950, str. 19). Mojca in živali: 6. slik, verz je v 3. sliki, 3. prizoru.