Pojdi na vsebino

Moja draga, zlata Silvica!

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Odlomek iz "Novoletnega soneta" Moja draga, zlata Silvica!
Karel Destovnik - Kajuh
Viri: rokopisna Zbirka pesmi, 1943, dLib
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


28. jan. 43.

Pisala si mi, naj Ti nanaglo, da ne bo prepozno, napišem ta zvezek pesmi in zapisal sem Ti jih.
Gotovo si ne moreš misliti, s kakšno ljubeznijo sem jih pisal, ker sem vedel, da jih pišem za Té, ki Te ljubim tako globoko in tako silno, da je vsaka še tako velika in mogočna beseda preskromna, da bi razodela mojo ljubezen.
Zato Ti bom rekel samo: ljubim Te moja draga, zlata, dobra Silvica!
Ali še veš, kaj sem Ti rekel nekoč na Gradu? To kar sem Ti povedal takrát, ne bom pozabil in prekliceval nikoli, kajti v mojem srcu je zdaj še bolj kot kdaj koli poprej misel na Te tako polna ljubezni in čistosti.
Kričal bi od žalosti in sreče tako te ljubim.
Od žalosti ker sem Te izgubil. Od sreče ker Te vendarle imam. Vem, da je tudi Tebi tako.
Potihoma upam, da je to, kar mi je povedala mama, res! Silvica ne moreš si misliti kako sem srečen! Otrok! Živ, majcen, droben otrok, ki bo ves Tvoj in moj. Oh, kako bova še srečna!
Toda če ne bo imel očeta, tedaj mu bodi Ti oče in mati. Pripoveduj mu o meni in povej mu, kako neizmerno sem Te ljubil. Ti sama, pa se vedi kot moja žena, kateri zapuščam vse kar imam in pripada meni.

Vedno Tvoj korlek