Moj zlati Vekoslav

Moj zlati Vekoslav! Simon Jenko

V opombah v Jenkovem Zbranem delu 2 (str. 289–91) je upoštevan samo rokopis, ki ga hrani mariborska študijska knjižnica (Ms 353, II, ovoj 1), o natisu rokopisa v SN pa ni besede. Rokopisna in natisnjena verzija se v podrobnostih med seboj razlikujeta.

Spisano:	Slovenski narod 28. 6. 1904
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Spomin na Simona Jenka.

Simon Jenko in pred kratkim umrli župnik Alojzij Stare sta bila sošolca. Morala sta biti posebna prijatelja, kajti ravno pred petdesetimi leti je Simon Jenko za god sv. Alojzija (21. junija) poslal svojemu prijatelju Alojziju Stare humoristično in vendar presrčno voščilo, ki doslej ni bilo še nikjer natisnjeno:

Moj zlati Vekoslav!

Ker god je tvoj, ti za vezilo
Bi kupil kako žogo rad,
Al' pa če konjev par bi bilo,
Tacih, ki piskajo od zad.

Za krajcar črešenj tud' znabiti,
Al' borovnic bi ti poslal,
Pa s črešnjam' bi se zadušiti,
Umazat' z borovnicam' znal.

I s'cer tud' mošnja ni pustila
Kup'vati tacih mi reči,
Ker avša se je posušila,
Da ste sklenili se strani.

Naj dosti bode ti vošilo,
Ki ga prinese pismo to;
Le čuj, kak se ti bo godilo,
Če bo po mojih željah šlo:

Dokler se šteješ med učence,
šolski prah te še mori,
Naj dan na dan ti eminence
Pero šulfuksarsko deli.

Ko briti jel si bodeš brado,
I dal že šoli boš slovo,
Bi vošil tebi ženko mlado,
Bogato, pridno i lepo;

Naj lascev črnih, kože gladke,
Oči naj ljubomilih bo,
Nohte vendar ima naj kratke,
Dolgi za lice slabi so.

Če boš pa far, bogato faro
Naj pusti škof ti podeli,
Sam zberi kuhar'co si staro,
Ki kašlja, bolhe naj lovi.

Za maše kmetič naj ti plati,
Za vsako narmanj en cekin,
Da ložej dolgi čas ti krati
Kozarec, vajen dobrih vin.

Če zvolil bodeš stan lingvistov,
I mlatil boš Demostena,
Na cente vsaka stran avristov
Figur i tropov naj ti da.

Če storil bodeš se zdravnika,
Naj kašelj, kuga svet mori,
Da v vsaki hiši dva bolnika
Imel boš ti ozdravljati.

Če zvolil bodeš stan vojaka,
Bi vošil ti svetinj vsaj sto,
Na prsih nitka suknje vsaka
Nosila naj bi vsaj eno.

Če bodeš kupec, naj kupuje
Pri tebi le Ljubljančan vsak,
Do vrata d'nar naj te obsuje,
Da tak postaneš prav možak.

Če stan dopadel bo ti kmeta,
Naj njive dobro ti rode,
Naj dobro rastejo teleta,
Kokuša, kozli i ovce.

Si zvoli stan k'ter'kol' že bodi,
Jaz želel bom ti, Lojzek moj:
Da zlata sreča vedno hodi
Z nasutim košem pred teboj.