Moj fantič je prijezdil

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Moj fantič je prijezdil
Neznani avtor
Viri: Slovensko pesništvo upora 1941–1945. 1: Partizanske. Ur. Boris Paternu s sodelovanjem Marije Stanonik in Irene Novak-Popov. Ljubljana: Mladinska knjiga/Partizanska knjiga, 1987. 35.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Moj fantič je prijezdil
konjička belega,
na okno je potrkal,
oj dekle, si doma.

Podaj, dekle, mi roko,
jaz grem od tebe preč,
oj ljubica saj potlej
se ne bova vidla več.

Oj ljubljena edina,
nikar ne joči se,
glej, kliče domovina
v visoke me gore.

Glej našo to dolino,
to rožnato zemljo,
fašist tu gospodari
s krvavo nam roko.

In naš ubogi narod
pomaga zdaj si sam,
v borbo za svobodo
me kliče partizan.

Dekle, na tvojem oknu
naj raste rožmarin
in nagelj naj rdeči
cvete ti za spomin.

»Neznan avtor je priredil ljudsko pesem. V arhivu Inštituta za delavsko gibanje (IZDG) 720/I a hranijo rokopis šestkitičnega besedila in za kitico daljšo varianto v tipkopisu fasc. 37, mapa 8/28. Pesem je živela v péti obliki, saj je ohranjen tudi z roko napisan triglasni napev, nad katerim je podpisan Franc Šubert, kar je partizanski psevdonim za Franceta Šušteršiča, študenta prava in člana Propagandnega odseka Notranjskega okrožja. RI 67, var. Sc 252.« (Paternu 1987: 35)