Moč
| ← Koža kače, oko samuraja | Moč Otrok in jelen Tomaž Šalamun |
Greda → |
| |||||||
Medica, lokvanj, streha, kri,
kjer zemlja zginja v morju.
Režem tvoje črno salo,
leno plavam v mleku.
Neimenljivi, prodaj vse! Postavi si
kučmo na belo ramo in udarjaj po njej s
kamni. Razreži si kožo.
Stri si koščice.
Zrna letijo kot voda izpod koles.
Daleč lajajo psi.
Dolga leta krtačiš. Brišeš
v železu. Mrzle so redke letvice.
V svitru modre barve na skali,
kako strmiš v Grand Canyon.
Iz ušes ti leze para.
V krike ne verjamem.
Samo kako slino požreš.
Kako te vznemiri slika in tvoja action.
Bolj žalosten si kot križancem med psom in kuncem.
Se bojiš, da ti vdrem, te poteptam in razdrem?
Ti si vdrl. V količine verjameš.
Razumeš, kaj zdaj prihaja na dan?
Vitez hlapi v oko vezirja.
Ogromen. Mehek. Priraščen.