Mladi junak (Domoljub)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Mladi junak
anonimno
Objavljeno v Domoljub 1894, št. 10 (17. maja) v rubriki Podobe iz življenja
Spisano: Postavila Tina Habjan
Viri: [1]
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 25%.svg V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Lepo v rut o mučenikov fiteje katoliška cerkev. V stoletjih je večkrat mučenišku kri v potokih tekla, brez številne so bile žrtve, ki so izdihnile svoje življenje na altarju svete vere. A preganjanja cerkev ni trpela le v onih davnih Časih, preganjali so jo skozi vsa stoletja, preganjali tudi v prosvctljenem našem stoletju. Znana je dežela Poljska; odkar jej gospodujejo Rusi, pretrpela je veliko, ker se noče udati pravoslavju. Celo nedolžne mladosti sc niso usmilili.

Itil je mrzel dan v decembiu leta 1869. Oddelek ruskih vojakov je jezdil skozi okraj, kjer so bivali katoliški Poljaki. V nekem smrekovem gozdu opazijo dvanajstletnega dečku Nikolaja, ki je nabiral suhljad na svoje sani.

•Dečko«, zakliče bradati načelnik, skoči s konja in zgrabi dečka za suknjo, »kak*ne vere si?«

• Katoliške«, Uikoj neprestrašen odgovori deček, ter upre svoje uči v vojaka.

• Aha — li si tudi izmed onih izdajalcev, ki zaničujejo premilostnega čara in njegovo vero in le to verujejo, česar jih uči Zupmk v cerkvi in v šoli. Tukoj poklekni, nevermk, napravi krit, kakor veliki car ukazuje, i. j. po lusko, ter priznaj cara za cerkvenega glavarja, sicer —« in pri teh besedah je zapretil načelnik z jermenom, ki ga je imel ob sedlu.

Deček jc sicer pokleknil, toda križa ni napravil po rusko, temveč po katoliško, kakor ga je bila naučila pobožna mati. »Jaz sem katoličan in ne delam križa, kakor popje, temveč kakor ga delajo naši katoliški duhovniki «, odgovoril je pogumno.

Ta otroška odkritosrčnost in nepričakovani upor ata častnika razsrdila in zapretil je mlademu junaku, da ga uslrelč, ako ne napravi pravoslavnega križa in ne prestopi v rusko cerkev. D asi je častnik nastavil na dečka orožje, vedar ta se ni oplaflil. Načelnika je to še huje razjarilo, glasno ustrel*. Surovo »o zKr v-,0..ilo * nabitimi deblu deset vojakov pa se je »topno 2 l \ polkrogu. H,-d. na bo*JO pomoč -e za- * Tu n« vojake, k, so le .e povelja čakah. da ^ V nebo je uprl deček svoje oči. pnporoč ^ d u i 0 (iospodu. nato zaprl svoje oči »n pričakoval smrtni »Nastavile!« z.doni grozno p o v e l j e častnikovo. Smrt. pričakujoči N.k.laj odpre oči. deset železnih ,'ev.j je b o namerjenih vanj. - Dolga t<bota je nastala; pretrgalo jo je povelje: .Odluž.te1. Vojas, ao *ope« slop.lt v vrsto ter zadeli pu*ke na rame. Častnik pa se je pr.bl.Jal tresočemu se dečku Veselo g« je *edal deček, nadejal se je. da ga častnik re>> vez.j ter ga »met oprosti, leda le prehudo se je de<*ek motil v svojem upanju NaMn. k je razirjen stopil pred ivezaoega siiomaka. pljunil mu v obraz in kru'a':

»L*pomik, nisi vreden, da bi tratni zvesti carjevi vojaki zate avinee in »modnik •

•Odvežiie tega knvoveica. ki xawču|e našega vzvišenega čara .n njegovo vero, zadrgnite mu okrog viatu zanfito in obesite to peklensko za.cgo iu kako ve#.> volkovom m medved«.m v hrano'«

V hipu je bil Nikolaj pri bližnjem hra-lu. kjer »o hoteli trdosrčni vojaki izpolnili uka/. Zataknili »o ubo gemu dečku že zanjko za vrat. ki je uueia končati tu.ado življenje.

»Ai. se bo<'e» sedaj preklicati |«< ru«ko in carja priznati za najvišjega gospoda. U-daj ti odpustimo sa/enV* Nikolaj m odgovoril ničesar. m-tiio je »uma ai / glavo ter upral svoj pogled le v surove vojake, ki so mu pretili s smrtjo.

Vie je bilo ubo — noben glu« — noben ki c se ni izvil de< ku. da«i je bil v smrtnih silah Jeden izmed vojakov je it splezal t.a dievi. it r privezal vrv nu vejo dva moža pa »ta vzdiKitilu deika ki je inic-i zanj ko za vralom. ter Čakala le U- znamenja, (Ja izpulita Izpustila sta. m Nikolaj je obvisel med zemljo m nebom na brasiovi veji. A nečloveškemu mučitHju s« ni bito dovolj. Iznova načelnik ukaže odvezali m da stane vrv tri petice, a mali upornik ni vreden nit. jedne kopejke.

»I topite zlobneža. Io je zastonj, m za zaslepljenca najboljše zdravilo 1»

Zopet so omedlelega dečka oprostili, odstranil, jermena, obudili ga v življenje ,n odvlekli k bližnjemu ribnjaku, ki je bil pokrit z ledeno skorjo.

Med porogljivim smehom in aurovimi kletvicami so strgal, neusmiljen, vojaki a* silo borno obleko raz de«*- kovo telo. do krvi raz.epe„o. Nato pa w ^ U«.h v odprt.no katero ao izkopali v ledu s ,u*k,nm kop.1.. Do vratu je stal Nikolaj v vodi, surova druh a 'f J e rarr'JeVS,a 8 , e m ' d a glavo mlademu mučencu. ^ koščke ledu v .Ali se odpove* katoliški veri, kakor je ljubo caru in popje ukazujejo?« .Ne«, odvrne deček Glas se mu je tresel i n r t l