Miza, kokoš in palica
| Miza, kokoš in palica |
Ljudska pravljica
| |||||||||||
Nekoč so živeli trije bratje, trije pobiči. Mama jim je umrla, tata jim je umrl. Pobiči so bili majhni. Bilo jim je težko. Najstarejši je dejal:
- Jaz grem po svetu, da bomo lahko kupili kruh. In je šel, je šel in prišel v gozd. Tam je srečal nekega mladeniča, ki je bil zlodej, pobič pa ga ni prepoznal.
Mladenič ga vpraša: - Kam greš, ti pobič?
- Služit grem, je odgovoril, troje bratov nas je in nimamo kaj jesti.
Zlodej je dejal:
- Pojdi z mano, boš za leto dni pri meni. Mene ne bo, ampak kar ti bom naročil, to boš moral opraviti. Ko se vrnem, ti bom plačal.
Pobič je pristal in šel lepo za njim.
Mladenič mu je dal kup drvi in mu ukazal, naj kuri pekel. Pobič je kuril in kuril in dušice so mu govorile:
- Pobič, nikar ne kuri, preveč nas peče! Ti bomo pomagale znositi drva tja v potok!
Po enem letu je prišel zlodej in je dejal:
- Vsa drva si skuril, zdaj ti plačam: dam ti mizo in ko jo boš odprl, boš v njej našel vse, kar boš poželel.
Vesel vzame pobič mizo in gre. Hodi, pa nikakor ne more priti do doma. Prišel je v neko vas in šel v gostilno. Vprašal je žensko:
- Me vzamete na prenočišče? Plačal bom! Ženska je rekla, da ja in ga vzela na prenočišče. Pobič je odprl mizo in vzel hrano iz nje. Ko je ženska tole videla, je pomislila:
- Pobič moj, ko zaspiš, ti bom tole vzela in ti dala drugo namesto te.
Pobič je lepo spal; zjutraj je vstal, vzel mizo in šel. Pride domov.
- Ah, je dejal, zdaj ste lahko brez skrbi, nič nam ne bo manjkalo!
Odpre mizo, v njej pa ni dobil nič in je začel jokati.
Po vsem tem se odpravi po svetu drugi brat. Hodi, hodi, pride na tisti kraj, sreča tistega zlodeja.
- Kam greš, ga je vprašal zlodej.
- Služit! je odgovoril.
- Greš z mano?
- Grem, je dejal pobič, za plačilo seveda grem.
In je šel lepo za njim.
- Tu, je dejal zlodej, boš moral kuriti ogenj v peklu. Leto dni me ne bo, ko pa se vrnem, ti bom poplačal.
Pobič je hitro podtikal. Čez eno leto je prišel zlodej in dejal:
Priden si, vsa drva si pokuril. Dal ti bom plačo. In mu je dal kokoš.
- Ta kokoš, je dejal, ti bo pa denar srala. Pobič je bil vesel.
Če bo denar srala, je pomislil, smo pa gospodje! Gre, gre in pride lepo v tisto vas in v isto gostilno kot njegov starejši brat.
- Bom lahko tu prespal? je vprašal.
- Seveda, je dejala ženska, kaj bi ne!
Pobič je dal kokoš na mizo in naročil ženski: - Prinesite mi vino, žejen sem.
Žena prinese vino in pobič ukaže kokoši:
- Napravi mi nekaj denarja.
In denar se je kar usul od nje.
- Ah, je dejala ženska, pobič zlati, ko zaspiš, ti še kako vzamem to in ti dam drugo.
Ko je šel pobič spat, mu je ženska vzela kokoš in na njeno mesto postavila drugo.
Pobič je zjutraj vstal, vzel kokoš in šel. Pride domov, vzame kokoš in jo prosi za denar ... Kokoš pa nič.
Najmlajši bratec je dejal:
- Zdaj grem pa jaz, bomo videli, kaj bo.
In gre in gre. Pride prav na tisti kraj, sreča istega mladeniča, ki ga je vprašal: - Kam greš, pobič?
- Služit grem, je odgovoril pobič.
- Pojdi za eno leto z mano, je rekel mladenič.
Potem sta šla.
- Ti, je rekel zlodej, pokuri ta drva in jaz ti ob svoji vrnitvi lepo poplačam.
Zlodej je prav vse vedel, kaj tista ženska počenja. Čez eno leto je prišel in je rekel pobiču:
- Tebi dam tole palico, in ko prideš v tisto gostilno, reci:
»Palica, tepi« in tepla bo tako, da bodo morali vrniti mizo in kokoš.
Gre pobič, lepo gre, pride tja v tisto gostilno, da
palico h kraju in reče:
- Prinesite mi jesti!
Medtem ko je jedel, je ukazal: - Palica, tepi!
In palica je začela tepsti žensko. In jo je mlatila po ramenih.
- Prinesi ven mizo! je rekel pobič.
- Prinesi ven kokoš!
Palica pa je ves čas za žensko letala. Ni bilo drugega, kot da je prinesla ven mizo in kokoš.
In potem je šel pobič ves vesel domov in še mene so na večerjo povabili in so me potem v rit cebnili in potem sem moral domov ...