Misel daljave

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Zgradba Misel daljave
Zvezdenje
Robert Simonič
Črno
Spisano: M. Potokar
Viri: Prepisano iz knjižne objave (COBISS)
Dovoljenje: Cc.logo.circle.svg Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 3.0
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Moje lice je temna kri.
Moje lice je zora Alte in njena
sleherna dlan.

Moj spomin prebuja besede v izgovorjavo
in pušča za seboj tišino nemenja.
Ali tišina sliši?

Ciklično prihajanje in odhajanje
nasmeha, ki boža preprosto zaupanje,
vzbuja tudi bolečino.
Roka matere, ki odhaja, ne skriva

Prinesli ste tudi lesket in sijoče dni.
Vendar v vas ni ničesar,
da bi odražalo poljub ki ostane.


V (v)etru doni: Zdaj!

Zdaj naj mladi kentavri poteko v boj
s trobento izkrivljenega upa,
da se jim noga neopazno uvije
v blato močvare, odkoder se
vrne le še

Gorovje Alte

Te gore, uklesane pod obok,
zakrivajo vsak iskriv pogled
v spotikavo sovraženje odprtega

kdaj se mi bo približal konec