Pojdi na vsebino

Mir (Urban Jarnik)

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Mir
Urban Jarnik
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Zlati mir nas spet objiše,
Je od Boga nam posln,
Burja žovta več ne piše,
Lohko diha vsaki stan.
Se ne sliši več šumenje
Žovtnega orožja k nam;
Vtihnilu je že grumenje
Torka na pokojni znam.

Že 'ma kraj sovraštvu, jeza,
Naš sovražnik je nam brat;
Žlahtna spet ljubezni veza
Nas obvije tavžentkrat.
Že je žovtne konc morije,
bratci se ne vbijajo,
V nožence zdej meč se skrije,
Roke si podajajo.

Lepu seje sonce mira.
Čase dela prižane,
Bug! pogasi žark prepira
Ak' bi žovt 'mel vneti se.
Preč z orodjam vse morije,
Bratovski ostanimo!
Najmo, jasnost se odkrije,
Sad lubezni vživamo!