Mimo je mimo
| Mimo je mimo Zvezde T. Š. Tomaž Šalamun |
| |||||||
Preteklost je samo
naboj za razlastitev.
Mimo je mimo.
V loncu se kuha vroč dan.
Sneg so dišave, sneg je
bel. Podleski, ki je na njih
stopil kralj, so se
razcveli. So si srne umile
oči v mislih umazanega
starca? Je plen vedno
pohabljen? Ni
plen vedno pohabljen?
Je ali ni? Zdaj sonce zahaja
v pasovih. V modrem, zlatem, v
strmo vijoličnem.
Sin je krit. Ne glede na
to, če mu teče iz
noska, ne glede na to, če bo
izgubil copato, ko ga nosim na
hrbtu po grajskih gozdovih
preden ga bom dal spat.