Mihec in Jakec v zgornji okolici
| Mihec in Jakec v zgornji okolici. anonimno |
| |||||||||||||
Mihec. Danes se morava pa skrivati, polno gospodov z magistrata je tukaj.
Jakec. Kaj mora nek to biti, videl sem, da ima črnikasti gospod brke tako prirezane kakor Viktor Emanuel, to utegne biti laški dvorni sluga?
Mihec. Nikakor ne; on je magistratov uradnik Mazorana.
Mihec. Gotovo je v volilno komisijo izvoljen, pa obdeljuje volilce, kakor je navada, da ne bi Nabergoja volili.
Mihec. Oblast ga udari! prav zdaj notri v šoli nekaj kriči, poslušaj, Jakec, ti imaš klobuk in kratke hlače, tebe ne bodo poznali. Lej, Nabergoj je prišel volit.
Jakec. Skrij se za zid in pomagaj, ker imaš kladivo se sabo, možnarje nabijati tam na Vicentinejivi cesti.
Mihec. Uže sem jih nabil, grmeli bodo kakor Kruppovi topovi.
Jakec. Brate, ta je bila dobra, bolje se mi je zdelo, nego bi mi bil sam župan cekin daroval.
Mihec. Kaj je bilo? povedi!
Jakec. Mazorano je Nabergoj vprašal, če je na komisiji, ker je kmete iz šole gonil, ko so listke podpisavali, ker niso Benkovega imena nanje pisali. Mazorana pravi, da ne, da on čuva šolo, ker ga je pa Nabergoj tudi po dekretu, kakor čuvar šole vprašal, baje je rekel, da ga nema, na kar ga je naš Janko zavrnol, da je bil ves potrt, ta agitator magistratove stranke.
Mihec. Zdaj pa tiho, doganarjev Jože goni nekaj Križanov, vsi so shojeni in prašni, gotovo je sila, kakor bi bilo šmira zmanjkalo pri tisti železnici, ki jo konji vlačijo.
Jakec. Meni se tudi zdi, da mi je enkrat Frčnikov Miče pravil, da je pri Tramwaji, jaz poznam one, ki nabijajo med kolesnice železne kline, pa njega nisem videl.
Mihec. Pazi, doganarjev Jože govori s komisijo, gotovo je tebe zapazil.
Jakec. Ne, ne; volitev je zaključena, pa prosi, da bi njegovi Benkovci še tistih deset listkov oddali, da ne bode blamaža tolika.
Mihec. Jaz stavim, ako bi bil Jože Košuta poslanec, da bi magistrat tako štirno napravil, da bi vino iz nje teklo.
Jakec. Molči, molči, oblast! zdaj pa hodi ti na zid, vzemi slovensko zastavo in ko ti bo na uho donelo petje, „v boj“ pomahaj mi, da zapalim zmagi na čast.
Mihec. Japa, poslušaj, kmalo bo uže, slišim imenovat Benko po dvakrat, Nabergoj pa 10 krat, zdaj štejejo, vžigalnik v roko in postavi se kakor star topničar. 162 glasov, živio! živio! živio! streljaj, oblast, da se bo Kras tresel, jaz pojdem mej pevce, da bo grmelo na kosmata ušesa onim, ki so nas hoteli premagati.
Jakec. Zdaj pa poberiva kopita in hodiva z veselim srcem na kolibo, da nas Piciolla ne zapazi, zdaj je jezen ker ga „La Verità“ dobro umiva, zato ker je prišlo toliko Piciollu v magistratovo šlužbo, da pri vsakem oknu dva ven gledata; kako je z denarjem delal, tega ti ni treba praviti, kmalo bode znal ves Trst.
Mihec. Recimo: z Bogom, doganarjev Jože, naj živita Regenta, ki sta poštenjaka, če tudi sta pila za laške denarje, pa sta pošteno volila.
Zdaj pa zapojva duet:
Volilcem na Proseku 8. aprila.
Vrli volilci, vam slava doni,
Zbrali moža ste, k’ mu srce gori
Za narod, za dom in svobodo,
Zato pa magistratu tud ni po godu.
Naj živijo Križani, Kontovelci, Prosečani Slovenija naj zna, da niste zaspani.