Mi trje brati

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Slovenske pripovedke iz Motnika
Mi trje brati!
Gašpar Križnik
Spisano: Tjaša Jelnikar
Izdano: (COBISS)
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Jenkert so bili trije bratje, vsi trije saldati in eden je bil kaplor. Je reku unjem dvema: razenterejmo fanti! Eden jo rekel: potlej če nas dobijo bomo zlo kaznavani, dejmo se zapisat hudiču. Kmalo se približa črni gospod in reče: fanti! ste še take misel ko prej? Če se date zapisat? Eden je rekel: ja! Vam bom dal tri besede zmerom za govorit in ti naj starej boš tako rekel: mi trije brati! sreden: za dnarje! ti naj mlaji boš rekel: prov je tako! Jem je rekel: nesmete neč drujga govoriti, če bote vas bom vzel. Grejo po sveti pridejo do neke gostilnice gredo noter. Gostilničar jih praša: kdo so? Starej reče: mi trije brati! Gostilničar je rekel: sej vem de ste. Sreden je rekel: za dnarje! Gostilničar je rekel: sej zastovnj vam ne dam. Naj mlaji je rekel: prov je tako! Gostilničar je sprevidel, de neznajo drujga govoriti ko te tri besede. Z gospodino sta mela Kočevarja na pronočvanju ko je veliko imel denarjev. Gotilničar reče ženi: Ubiva tega človeka ko ima veliko denarjev, bova rekla de so ga uni trije brati. Sta ga pa ubila in mu vzameta denarje. Zjutrej zgodej vstane gostilničar hiti povedat žendarjem. Oni pridejo in prašajo brate: kedo je ubil Kočevarja? Najstarej reče: mi trije brati. Potlej reče: zakaj ste ga vbili? Sreden odgovori: za dnarje. Žendar reče: kako de ste ga ubili? Najmlaji reče: prav je tako! A! je rekel: tako bote že dobili svoj lon. Jih ženo gosposki in jih obsodijo na vislice, ko so bili že pod vislicam, pride hudič ko je vidu de so tako terdovraten de raji smrt strijo ko de bi jih hudič dobil vroke in jem reče: fanti! zdej je dovoleno, de smete govoriti, za to ko ste bili tako trdni, de niste hoteli več govoriti in zavoljo mene ne smete sturiti smrt. Zdej se ti zgovorijo kako so se dali zapisat hudiču de niso smeli druzega govoriti ko te tri besede. Gostilničar in gospodina sta prišla tudi gledati ko bodo brate obešali na vislice, so pa te dva. Brati so bili prosti in šli domov.